Pred časom
sem se udeležil podjetniškega dogodka na katerem so se podeljevala priznanja
najuspešnejšim svežim podjetjem. C sklopu povezovalnega programa so se odvili
nizi zgodb iz podjetniškega sveta med katerimi so se predstavili globalni
predstavniki iz Slovenije, finančni vidiki poslovanja in aktualna start-up
scena. Med start-upi sta fanta predstavljala zaključek zgodbe njihove ideje.
Ustvarjali so platformo za pomoč pri učenju vožnje za katero so rešili večino
problemov. V času razvoja so prejeli tudi nekaj deset tisoč visoko investicijo
za nadaljevanje razvoja, ampak se je kljub temu ustavilo. Ustavilo se je v
zadnji fazi razvoja , ko so ugotovili, da je tržišče premajhno za želeno rast.
Enostavno trg, ki ga želiš ne obstaja. Odločili so se, da je nesmiselno
porabljat sredstva za neperspektiven razvoj, zato so investicijo vrnili in
ugasnili start-up. Vsekakor visok etičen vzor po katerem si lahko vzame zgled
marsikatera entiteta iz bolj stabilnega sektorja. Fanta sta predstavila idejo,
njihov problem, razlog prenehanja in pot naprej, kot skupina, kot posameznika
ali kakorkoli drugače. Zelo zanimivo s kolikšno vnemo sta razlagala o razvoju
ideje, reševanju problemov, prejemu investicije in v kakšno polje ne sigurnosti
smo vstopili z vprašanjem kaj zdaj?
Trenutek
zavedanja in občutek izgubljene priložnosti sta pričarala turobno vzdušje
manjvrednosti. Trenutno delam v regularni službi je zvenelo kot poslovna
skrivnost, čeprav smo kasneje izvedeli tudi naziv podjetja in ugotovili, da je
eden od zgoraj omenjenih razvijalcev sedaj prodajalec športne opreme. Očitno je
z distanco pristopal do sedanjega delovnega mesta. Prej si razvijal, bil del
nečesa in verjel da spreminjaš svet. sedaj pa prodajaš športno opremo, nikakor
ne zveni v skladu z uspešnim življenjem, ampak zakaj bi gledal iz te
perspektive?
Sodili bodo,
ampak sodijo nam v vsakem primeru in prodajalec športne opreme je samo še ena
izmed sodb življenja. Spreminjanje sveta ni delo v start-upu, ampak
ustvarjanje, razvoj, gonilna sila napredka na vsakem koraku. Kreiranje
realnosti z razpoložljivimi sredstvi in če je regularna služba edino
razpoložljivo sredstvo to ne sme zaustavit diha svobode. Gre za začasno stanje, namenjeno bodisi rehabilitaciji po
padcu ali pripravi na nov začetek. V neustavljivem duhu ni nobeno delo odveč za
dosego cilja. Uspešnost je strogo pogojena z mentalno, fizično, čustveno in
duhovno stabilnostjo posameznika, zato je popolnoma odveč izgubljat čas z
nepomembnimi faktorji, kot kaj si mislijo drugi in kako to zgleda. Nihče ne
vidi naše situacije bliže kot mi sami in zato je edina pomembna stvar
prepoznavanje lastnih želja, definiranje ciljev in popolna predanost njihovemu
uresničevanju.
V lastnem
razvoju je ključna identifikacija situacije v kateri se nahajamo. Objektivno
ocenjevanje okoliščin, ki smo jim priča in optimalno koriščenje sredstev
dopušča manevrski prostor za razvoj, zato se je popolnoma brez pomensko lovit v
pogledu drugih in ponižno pristopat do kakršnegakoli dela, vsako delo šteje,
dokler obstaja prekleto dober razlog, da ga opravljate.
Delovno
mesto ni in ne sme biti nad človekom, ampak mora obstajati, da se posameznik
razvija in izpopolnjuje. Delo nas mora krepit in podpirat na poti do
samoizpolnitve in s takšnim pristopom ni razloga za obsojanje sebe in drugih.
To nam preprečuje razsodnost in z razsodnostjo se fokus usmeri v doseganje
ciljev, zato jih izpolni ne glede na to kakšno delo boš opravljal na poti do
uresničitve svojih želj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar