Večkrat
razmišljam o družbi in povezavah znotraj nje. Vedno smo razdeljeni na tri
skupine, ki gradijo družbeno shemo. Tisti, ki še niso družbeno aktivni in so
naslednja generacija, gradniki trenutnega stanja družbe, ki pravzaprav skrbijo
za vse tri skupine in starejši, ki niso več ustvarjalci, ampak predstavljajo
preteklo generacijo. Ne vem kdaj, ampak očitno se je nekam v družbo zasejal
plevel, ki sili da se kolektivno samouničujemo. Rak rana, ki jo hranimo. Danes
se nam zdi normalno, da so ljudje lačni, čeprav vemo, da je na svetu dovolj
hrane. Da je dovolj hrane se nam zdi tako neverjetno, da spregledamo vso
zavrženo hrano in ohranimo logiko, da je nemogoče vsem zagotovit obrok. Večina
je prepričana, da je razlog za razlike v družbi prevelika populacija, da nas je
preveč, čeprav lahko celotno človeško populacijo naselimo v Avstralijo, ki je
najmanjši kontinent. Si znate predstavljat, da se to res zgodi? Verjetno bi se
naša populacijo konkretno reducirala s podlago vseh nebuloz in predsodkov, ki
jih nosimo v sebi in naša neumnost bi dobila lesk v ogledalu resnice.
Torej,
družba ima lačne, ima revne, so bogati in tako pač je. Vsi želimo biti sprejeti
in normalni in normalne je da hodiš v službo, danes že skoraj več ne, da
plačuješ položnice, otroci se šolajo, v štirih letih oddaš en glas, pa
trgovina, tankat avto, pokrit kredit in starci živijo v domovih starostnikov.
Tako pač je. Mogoče res, ampak kam vodi pa ni ugodno za nikogar. Generacija
naših staršev opravlja stvari po svoje in če pogledam kakšen svet nam puščajo
mi je jasno, da nas čaka veliko dela. Pretekla generacija je ustvarjala svet v
nasprotju z logičnimi univerzalnimi zakoni. Gradila je kapital namesto
blaginje, pustila, da šolstvo vzgaja in ne izobražuje, nikoli ni zahtevala
odgovornosti in je prepustila breme kolektivni skupnosti, pustila, da zdravstvo
gasi bolezni, namesto preprečuje in še in še. Verjetno smo priča eni najbolj
izgubljenih generacij oziroma vsaj upam da je temu tako. To je generacija, ki
je od vseh generacij človeštva preživela največ časa na kavču pred ekranom, se
pustila manipulirat in programirat, v sebe vnašala najbolj neprimerno hrano in
se najbolj distancirala od povezanosti z naravo. Generacija, ki ni uspela
zagotoviti niti pitne vode, ne zase, ne za prihodnost.
Kaj pa mi?
Smo
generacija, ki bo nadomestila naše starše. Ali bomo nadaljevali zgodbo, ki so
jo ustvarili naši starši oziroma za njih ali pa se bomo odločili naredit stvari
po svoje. Odločitev je naša in upam, da se bomo odločili za spremembe, čeprav
nas čaka ogromno dele. Prva težava je vsekakor skrb za naše starše, ki bodo
zaradi stila življenja tudi ena najbolj bolnih generacij. Neprimerna hrana,
podvrženost vsej sintetiki in nenehna izpostavljenost stresu bo vsekakor
terjala svoj davek. Naša dolžnost je, da jim zagotovimo primerno preživeto
starost. Šele od tod naprej se začne resno delo za našo generacijo. Vsekakor se
bomo morali za dolgoročno preživetje začet ukvarjat s trajnostjo. Trajnostjo na
vseh nivojih, kar pomeni da nam narava ne bo smela biti več tujec, ampak
zaveznik. Ponovno učenje in postavljanje vezi z naravo, saj veste, obdelovanje
zemlje, opazovanje in razmišljanje na dolgi rok. Si zagotovit pitno vodo,
hrano, čist zrak, skratka imeti dostop do osnovnih človekovih potreb. Spet bo
potrebno vzpostavit medsebojni stik, se povezat s sočlovekom in gradit osebne
odnose na razumevanju in sprejemanju. Prihodnji generaciji zagotovit primerno
izhodišče za razvoj, spremenit šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo. Vsekakor
dela nam ne bo zmanjkalo. Če se sedaj kdo sprašuje ali se nam izplača,
pravzaprav druge možnosti nimamo.
Koliko
možnosti imamo za uspeh, da ustvarimo zgoraj opisan svet ne vem, vsekakor pa
tisti, ki berete te vrstice dokazujete, da se mu približujemo. Je sprememba
sploh mogoča, če nihče nima volje brat do sem? Vsekakor je danes že uspeh, če
je nekdo sposoben procesirat in vrednotit informacije. Pisana beseda to
vsekakor potrebuje in v času sličic in klikov še toliko bolj, zato te dragi
bralec pozivam, da podpreš mojo pisano besedo. Oceni mojo objavo, mi pusti
komentar ali pa mi v nabiralnik pošlji opazko. Naredimo svet boljši in se pri
tem podpirajmo.
Svet, ki smo
si ga izmislili je obsojen na propad, tako je bilo že pri vseh znanih
civilizacijah in vedno bo. Tudi ta sistem je obsojen na propad in ta se hitro
približuje. Nadomestil ga bo nov sistem, drugačen svet, ki čaka da ga zgradimo.
Zgradimo svet po svojih merilih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar