VOLITVE 2018- ZA ZDRAVO DRUŽBO

Za nekoliko lažjo odoločitev, predvsem pa zato da nagovorim čim več državljanov do tega, da se volitev udeleži, sem se odločil, da povzamem politično dogajanje pred parlamentarnimi volitvami. Na svojem blogu bom namenil objavo vsaki politični opciji, ki je name naredila takšen ali drugačen vtis in to z enim samim razlogom, da vas nagovorim k temu, da se volitev udeležite.

Današnja izpostavitev kandidatne liste se mi zdi najbolj pomembna od vseh do sedaj opisanih. Kot sem napisal v uvodu, je ta objava namenjana predvsem nagovoru volilnih opravičencev do udeležbe na volitvah. 

Kaj so izgovori s katerimi se opravičuje, da se na volitve ne gre?

Vsi so isti.

Nič se ne da spremenit.

Meni se to ne da, politika me ne zanima.

Tako in tako vsi samo kradejo.

To so najpogostejši stavki, ki jih slišim o politiki in potem so dovolj tehten razlog, da se ne gre na volitve. Dovolj tehten razlog za več kot polovico državljanov.

Kako pa se lahko nekaj spremeni? Kako lahko gredo stvari na bolje?

Točno tako, kot se je tega lotila stranka Za zdravo družbo. Novonastala stranka, ki izhaja iz družbenega okolja, ne političnega. Ne govorim, da v tej stranki ni ljudi, ki niso delali v politiki že prej ali da ni politične motivacije, ampak o tem, da prvotno v njej nastopajo ljudje iz civilnih iniciativ, ki imajo drugačne poglede na družbo od obstoječih struktur in predstavljajo alternativo. Ne poznam toliko njihovega programa, niti koliko so njihove ideje realno izvedljive, ampak saj tega ne vemo niti pri katerikoli drugi stranki. Pri vsaki politični opciji gre za slepo zaupanje v predvolilne obljube, dokler se ne razblinijo v realnosti. Kaj pa potem? Ali je najbolje kar obupati in vse skupaj prepustiti naključnemu razpletu? 

Verjetno ne, ker je to najslabša možnost, ki jo lahko izberemo. Vdaja v usodo, ki ne pelje drugam kot v propad, zato izpostavljam stranko Za zdravo družbo. Stranla ki služi kot vzorčni primer vsem tistim, ki pravijo, da ni mogoče ničesar spremeniti. Je mogoče, ampak ne s sedenjem in opazovanjem ob strani.

Za zdravo družbo je stranka, ki se je formirala pred volitvami z ljudmi, ki so razočarani nad politično situacijo v Sloveniji in vidijo, da tako ne gre naprej. Ljudje, ki se zavedajo, da se s pasivnostjo in s tem da nekaj kar ignoriramo ne spremeni nič, zato so se organizirali v duhu, da nekaj spremenijo.

Prvo so se morali zbrati na kup podobno misleči, postavit komunikacijo med seboj in izluščit skupne točne iz katerih nastane program. Potem so morali sestavit program, ampak to še ni vse, je šele začetek.

Za nastop na volitvah je potrebno zbrati določeno število uverjenih podpisov volivcev za podporo kandidatni listi, kar zahteva aktivno organizacijo. Za zdravo družbo se je predstavila, nagovorila in pridobila podporo državljanov v vseh volilnih enotah, kar pomeni, da ima svoje predstavnike po celi Sloveniji.

Vem, sedaj čaka plaz kritik, da se vsuje. Če ne prvi s tem, da ta stranka niti ni resen igralec v letošnji tekmi, pa potem naslednji z rezultati. Če jim ne uspe priti v parlament, bo služila za primer tega, da tako in tako ni mogoče ničesar spremeniti in da se to vidi, ampak jaz pravim drugače.

Za zdravo družbo je pokazatelj, da se stvari da spreminjati, da se na njih da vplivati, kar dokazuje njihova organizacija in pot proti skupnemu cilju. Sedaj mi je na misel prišel dobro znan citat, ki pravi, da nikoli ne podcenjujte majhne skupine ljudi, ki se je namenila spremeniti svet, še vedno ga je in to je tudi moje izhodišče.

Svet spremeniš v tolikšni meri, kolikor se ga nameniš spremeniti in politika se začne spreminjati z udeležbo na volitvah.

Mogoče Za zdravo družbo res ne uspe priti v pralament, mogoče na volitvah res ne zmaga opcija, ki bi jo želeli, ampak pomembna je ideja. Ideja o tem kam bi se morale stvari odvijati, ideja o tem kako bi se morale odvijati in ideja lahko preživi samo če je dovolj močna, moč idejam na volitvah pa pripisujejo glasovi. Več kot ima ideja glasov bolj je močna in tudi če ne zmaga na volitvah lahko živi dalje. 

Zakaj? 

Ker je vse povezano in z dovolj močnim glasom jo bo povzela tudi zmagovalna opcija na volitvah, ker je enostavno ne more preslišati. O tem koliko žive so predlagane ideje in koliko jih bodo upoštevale vladajoče opcija pa bomo odločali na naslednjih volitvah.

prejmi naslednjo objavo v nabiralnik 

VOLITVE 2018- ZEDINJENA SLOVENIJA

Za nekoliko lažjo odoločitev, predvsem pa zato da nagovorim čim več državljanov do tega, da se volitev udeleži, sem se odločil, da povzamem politično dogajanje pred parlamentarnimi volitvami. Na svojem blogu bom namenil objavo vsaki politični opciji, ki je name naredila takšen ali drugačen vtis in to z enim samim razlogom, da vas nagovorim k temu, da se volitev udeležite.

Zedinjena Slovenija je stranka na katero sem postal pozoren že na predsedniških volitvah, kjer je bila po mojem mnenju neupravičeno spregledana in ignorirana, kar so potrdili tudi kasnejši rezultati. Nepravica na kateri stranka temelji in ironično, nepravica, ki ji na nek način godi.

Zdinjena Slovenija opozarja na to da se krade, da so vsi enaki, levi, desni, ni pomembno, vsi so enaki in vsi izkoriščajo slovenski narod. Nagovarja točno tisto, kjer se zaključi večina političnih debat. To da se samo krade in to da se ne da ničesar spremeniti. Če ste takšnega mnenja potem je Zedinejena Slovenija vaš glas. Glas razočaranih in od politikov okradenih državljanov, ki želijo zapreti tajkune in imajo dovolj deljenja na leve in desne.

V prejšnjem odstavku sem zapisal, da stranki na nek način celo koristi to da se ji dogaja nepravica v medijskem prostoru in res ji. Sicer se ji s tem onemogoča dosegati volilno telo po hitrejši poti, ampak ji na drugi strani potrjuje krivice, ki se dogajajo v državi in katere želi Zedinjena Slovenija preprečit. Takšno okolje daje stranki kredibilnost za predstavnika majhnega človeka izkoriščanega iz strani elit in to ji na dolgi rok jača volilno bazo za uresničitev volilnega programa, ki ga dodajam na spodnji povezavi. 

KLIK do programa Zedinjena Slovenija

prejmi naslednjo objavo v nabiralnik

VOLITVE 2018- LEVICA

Za nekoliko lažjo odoločitev, predvsem pa zato da nagovorim čim več državljanov do tega, da se volitev udeleži, sem se odločil, da povzamem politično dogajanje pred parlamentarnimi volitvami. Na svojem blogu bom namenil objavo vsaki politični opciji, ki je name naredila takšen ali drugačen vtis in to z enim samim razlogom, da vas nagovorim k temu, da se volitev udeležite.

Levica je relativno nova stranka, ampak parlametrana, ki je vstopila v parlament s prejšnjimi volitvami. Gre za manj izpostavljeno stranko na levi strani, ki se je pravzaprav edina spustila v direkten boj z desno stranjo. Po mojem mnenju se je sicer zadeve lotila napačno, s tem ko napada prvaka SDS s svojim predstavnikom preimenovanim v Janeza Janšo, ampak ni to ključna stvar zakaj sem tej stranki namenil objavo.

Po mojem mnenju bo Levica slej ali prej postala osrednji center moči na levi strani, čeprav jo čaka še nekaj dela, predvsem na lastni identiteti in predstavitvi le te. Vsekakor bo za to potrebno opustiti gverilske vložke, kot je opisam tisti zgoraj, ampak to šele stranko čaka v prihodnosti.

Dajmo se osredotočit na sedanjost in prihajajoče volitve, ter razlog zakaj sem Levici namenil objavo v tem nizu. Če me je impresionirala kampanija iz desne strani, potem moram dati svoj poklon Levici za terensko delo. V preteklosti smo bili vajeni dobre pokritosti terena iz desne strani. Ta sicer še vedno obstaja, ampak takšen premik v delu in aktivnosti, kot ga vidimo pri Levici, ga še ni bilo. Vsaj po mojem mnenju ne in to je tudi razlog da tej stranki napovedujem tako perspektivno prihodnost na levi strani. Politično aktivnost razvija tam kjer politika je, tam, čemu je namenjena in to je med ljudmi. Enostavno ne moraš razvijat stranke in pričakovat rezultata, če izgubljaš stik z ljudmi in to kaj se je pogrešalo na levi strani, je Levica razvila. Letos napovedujejo, da bodo podvojili število poslance, mislim da jim lahko uspe, predvsem na podlagi terenskega dela, ki so ga opravili v tem mandatu, spodaj pa prilagam povezavo do njihovega programa.

KLIK na program stranke Levica

prejmi naslednjo objavo v nabiralnik

VOLITVE 2018- SDS

Za nekoliko lažjo odoločitev, predvsem pa zato da nagovorim čim več državljanov do tega, da se volitev udeleži, sem se odločil, da povzamem politično dogajanje pred parlamentarnimi volitvami. Na svojem blogu bom namenil objavo vsaki politični opciji, ki je name naredila takšen ali drugačen vtis s svojim delovanjem in to z enim samim razlogom, da vas nagovorim k temu, da se volitev udeležite.

Prav se mi zdi, da začnem z rumeno-modro stranko, ki sliši na ime SDS. Upam si trditi, da gre za najbolj poznano stranko v Sloveniji predvsem po zaslugi njenega predsednika, ki sliši na ime Janez Janša, ampak te objave ne pišem zaradi njega.

Stranka SDS se je predvolilne tekme lotila resno, najbolj resno od vseh političnih opcij in zato so s kampanijo začeli prvi. To je tudi razlog, da sem začel prihajajoči niz člankov s SDS. Kampanija, ki jo pred temi volitvami vodi SDS je smiselno strukturirana in tako nagovarja tudi volivce, zaradi česar trdim, da Slovenija še ni videla boljše predvolilne kampanije, vsaj v marketinškem smislu ne. S tem mislim resno, ker se mi njihova kampanija zdi toliko dobra, da se lahko od nje marsikaj naučimo vsi, ki imamo takšen in drugačen stik z nagovarjanjem množic, promoviranjem in zavzamanjem prostora, vsekakor pa se imajo v tem smislu ogromno za naučiti njihovi politični tekmeci.

V letošnji predvolilni tekmi ni nikogar, ki bi lahko držal korak s SDS v vodenju kampanije, kar sicer ni najboljše, predvsem za nas volivce, ki bi si vsaka štiri leta zaslužili vsaj dober šov, ampak je pa ta kampanija razlog da danes pišem o SDS.

Mislim da SDS ne potrebuje dodatne stimulacije saj je dosegla državljane tam kjer se dobivajo sodobne politične bitke, na socialnih omrežjih. Če izvzamem Twiter, ki je praktično socialno omrežje politike in ga v Sloveniji drži prav SDS, se lahko osredotočim na njihovo kampanijo #zate. Od resnih tekmecev se s takšnim pristopom loči v ključni točki. Ne nagovarja državljanov kaj bo naredila, ampak za koga in s tem prihaja bliže volivcem kot katerakoli druga opcija.

twitter

Večkrat sem v samem začetku formiranja kampanij izpostavljal dobro strukturo promocije SDS, pa so leve stranke spale naprej in upam si trditi, da bomo v naslednjih štirih letih imeli desno vlado, ampak nič ni odločeno. Odloča se na volitvah in zato oddajte svoj glas tistemu, ki vas bo zastopal najbolje.

prejmi naslednjo objavo v nabiralnik

NEVOLIVCEM

Spet so v ospredju volitve in kampanije polne obljub, nagovorov in predvolilnih soočenj, predvsem pa absurdov o katerih sem pisal pisal prejšnjič.

Več v članku Ali je politika dosegla dno?

Ob vsem se vprašam za koga?

Konec, koncev ali je res potrebno zasesti cel medijski prostor za tisto boro tretjino volilnih upravičencev, ki iz omare potegne nedeljsko obleko, se zmiga in gre na volišče, da odda svoj glas in uveljavi svojo voljo, pa tudi državljansko dolžnost.

Mar ni to tista tretjina, ki bi odšla na volišče v vsakem primeru, če bi se o tem govorilo ali ne?

Zadnjič sem poslušal Toplovod v katerm je Miha Šalehar izpostavil prav to temo. Zakaj se ne udeležimo volitev?

Ob poslušanju so me zanimali predvsem razlogi tistih, ki ne gredo na volišče, ampak od vseh slišanih nisem slišal niti enega tehtnega razloga zakaj se volitev ne bi udeležili.

Še najbolj izpostavljen razlog govornikov se mi zdi ta, da ni prave izbire in da nihče ne želi izbirati med večjim in manjšim drekom, ampak saj nihče nima drugačne izbire in je tudi ne more imeti, če na volitve ne gre, zato bom danes napisal nekaj razlogov zakaj se po mojem mnenju ne udeležimo volitev in zakaj bi se jih morali.

Prvi razlog je lenoba. Lenoba, ki ti v nedeljo ne pusti, da bi vzel tisti pildek, osebni dokument in se zmigal na volišče, kjer bi obkrožil opcijo po svoji volji, ali pa po volji svoje žene oz. moža in odvrgel tisti listek v glasovalno skrinjico, ter tako izrazil svojo voljo. Preveč leni, da bi izrazili svojo voljo, kar imenujemo apatija.

Apatija od vsakodnevnega delovnika, plačevanja položnic in prebijanja skozi mesec. Občutek nemoči in kakršnegakoli izkaza volje, kaj šele upora in takšni apatiji sta podvrženi dve tretjini prebivalcev Republike Slovenije. Ja, o naših usodah odloča manjšina in pranje odgovornosti, da pri tem nismo sodelovali, ker se volitev ne udeležimo, ne bo pomagalo. 

Vsi, ki se volitev ne udeležijo podpirajo zmagovalno opcijo in to pomeni vsako vlado do sedaj, pa naj bo to leva, desna, sredinska ali kakršnakoli že pač. Tako je to, s svojo neudelžbo dopustiš izid takšen kot je in zato podpiraš zmagovalno opcijo, sicer pa je v tvoji apatiji tako in tako vseeno.

Ob tem postanem prav jezen na sodržavljane, ki ne zmigajo svoje riti do volišča. Sam sem zagovornik udeležbe na volitvah in to iz preprostega razloga. Volitve so edina priložnost da državljani odločamo o svoji usodi, edina priložnost da pokličemo k odgovornosti, odgovornost podelimo in da odgovornost izkažemo, do države, do otrok in do prihodnjih generacij. To je dovolj dober razlog, da se volitev udeležiš. Ne moreš pričakovati, da bo nekdo dobro vodil državo, če nimaš toliko volje, da bi tega izvolil. Naša država nima slabega vodstva zaradi tistih, ki na volitve gredo, ampak zaradi tistih, ki na njih ne gredo.

Sam se pravzaprav odkar imam volilno pravico redno udeležim volitev. Kot osemnajstletnik, pa tudi še par let kasneje, sem seveda bil zvest svojemu uporništvu in temu primerna je bila tudi moja udeležba na volitvah. Redno sem oddajal neveljavno glasovnico v znak protesta proti vsemu obstoječemu in vsemu kar iz obstoječega lahko nastane. Mogoče se zdi takšno početje bedasto. To, da nekdo gre na volitve z razlogom da na nič ne vpliva in s tem da njegov glas nima nobene teže, ampak iz vsega sem se naučil lekcijo, smisel volitev. Na prvem mestu sem izkazal sem svojo odgovornost do družbe, da sem prispeval svoje mnenje, ampak bolj pomembno kot to je, da sem s svojim nestrinjanjem s trenutno ponudbo odprl priložnost, da nastanejo nove opcije. Vsekakor nisem edini v državi s takšnim menjem in vsi, ki ga izrazijo na ta način, oddajo signal novim, boljšim opcijam, da je volja po spremembi.

Vsakič poslušamo o nastajanju novih strank in pojavljanju novih obrazov v politiki, ki so sprejeti vedno bolj z neoodobravanjem, ampak dajmo pogledat iz druge strani. Kaj če so ti novi obrazi evolucija v politiki. S tem ne mislim zmagovalnih novincev zadnjih nekaj mandatov, ampak vsa gibanja in združenja, ki se pojavijo na volitvah in za katere nismo nikoli slišali. Za vsakim takih gibanj je volja po spremembi, ki čaka na odziv. 

Letos na parlamentarnih volitvah nastopa preko dvajset različnih kandidatnih list in težko si predstavljam, da volilni upravičenec ne najde niti ene skupne točke s katero od naštetih, zato pojdite podpret svojo, ker to je tisti signal, ki ga politika potrebuje. Vsak dan vas bombandirajo z marketinškim materialom, ampak neudeležba na volitvah ostaja prazna linija, telefonski klic v prazno, brez odgovora. Smisel volitev je, da usmerjamo politiko in z glasovanjem to počnemo. Usmerjamo politiko, tako obstoječo, kot nastajajočo, ker ji damo svoj glas in sporočimo svojo voljo. Volitve so povratna zanka, povratna informacija, ki je nujno potrebna za obstanek vsakega sistema.

prejmi nasledno objavo  v nabiralnik

ALI JE POLITIKA DOSEGLA DNO?

prejmi naslednjo objavo v nabiralnik

V predvolilnem času smo vajeni spotikanj, obtoževanj in samohvale v nagovarjanju volilcev, vsekakor pa ne burleske, ki se dogaja v karavani letošnjih predvolilnih aktivnosti, katere so prej v sramoto, kot v vrlino slovenske politike.

Sicer je res, da dosedanja soočenja v iskanju politične korektnosti niso ponudila soočenj v svojem pravem pomenu besede. Ne temljijo na  predstavitvi stališč in tehtanju argumentov različnih političnih opcij, ampak potekajo bolj v enostranski predstavitvi posamezne politične opcije in praznem ponavljanju izpetih lajnov, za kar so odgovorni mediji, ki tovrstna soočenja vodijo in to predvsem nacionalni. Upam da bo v prihodnje politična karavana zavila bolj v to smer, bolj v soočanje stališč in tehtanje argumentov, kot pa nadaljevala v suhoparnem izkoriščanju medijskega prostora, ki je določen vsaki opciji za izpolnjevanje politične korektnosti.

Čeprav mediji odigrajo svojo vlogo in nosijo del odgovornosti, pa tako nizka raven slovenske politike ni posledica medijskega prostora, ampak pri tem odigrajo ključno vlogo akterji sami, ki bolj spominjajo na peskovnik, kot parlament.

Za začetek začnimo tam, kjer se začne in konča večina slovenske politike, pri Janezu Janši. Ne vem komu je prišlo na misel, da se gre politično kampanijo s preimenovanjem v ime političnega nasprotnika. Mogoče se to zdi dobra ideja, ob pivo, zvečer v neki beznici, pa še to ne ob prvem, ker v resnici je to absolutno bedasta poteza in absurdno slaba zamisel. Tovrstno kampanijo se gre Levica v Grosupljem in ne vem točno kaj želijo z njo povedat, pa verjetno mi tudi ni potrebno, ker po moje ne vedo niti sami.

Seveda je lansiranje takšnega marketinga, ki sploh ni dosegel željenega učinka, sprovociralo desno stran v odgovor, ki je v svojem peskovniku takoj izoblikovala potičko v odgovor. Na Twitterju so se izoblikovali lažni profili levih predstavnikov od katerih še najbolj izstopa kaoLukaMesec. 

Vse skupaj spominja na igrišče v katerem si podajata žogo vratarja leve in desne strani, skratka skrajno neokusno za gledalca oz. ti. volilca, ampak s tem se absurd predvolilne tekme šele začne. 

Če kaj potem bi od naših zakonodajalcev pričakovali poznavanje le teh. Ne vem če se kdo spomni tistega otroka, ki si je namišljeval pravila igre. Verjetno se je v vsaki družbi pojavil kakšen, ampak da potem sam teh pravil ni upoštevall je pa redkeje. Verjetno si jih potem ni zmišljeval nikoli več, kaj šele vodil, ampak naši politike počnejo ravno to. Za igranje na političnem parketu so si določili pravilo spolnih kvot, kjer noben spol ne sme biti zastopan v manj kot 35% procentih in kaj naredijo?

Desni prijavijo kandidatne liste s premalo ženskimi predstavnicami, kot je to storila Združena Desnica in levi prijavijo kandidatne liste s premalo moškimi predstavniki, kot je to storila Združena levica skupaj s Sloga. Še lahko gre globje od neupoštevanja zakonskih pravil?

Seveda gre, vse tja do neupoštevanja zakonov skupaj z moralo. tako kot so to naredili Socialni demokrati in Andrej Čuš z zelenimi. Oboji so na kandidatni listi predlagali isto kandidatko. Ja, kandidatka, ki se ji verjetno tako mudi do korita, da je poskusila kar nadveh listah hkrati, čemu še najbolj potrjuje odziv kandidatke same. Ob ugotovitvi nepravilnosti je namreč pojasnila, da ni vedela kaj podpisuje. Edina res pomembna stvar politika je tisto kar podpiše in ona ne ve kaj podpisuje, ampak moralno sporne kandidature se s tem ne končajo. Na listah so se pojavili tudi kandidati, ki sploh ne živijo več.

Tako imamo volitve z Janezom Janšo, in Janezom Janšo, ki to ni, čeprav je. 

Levico in s Slogo povezano Združeno levico.

Tiste, ki v politiki ne želijo žensk in tiste, ki ne želijo moških,

pa kandidate, ki že sedaj ne vedo kaj podpisujejo in 

tudi tiste, ki jim ni treba več gledati tega cirkusa.

Tako je politika postala vse tisto kar naj ne bi, resničnosti šov, namesto gonilna sila v zagotavljanju stabilnosti in napredka. 

Ali je to dovolj tehten razlog, da ne gremo na volišče?

TAKO SE NE DELA

prejmi obvestilo ob naslednji objavi

V tem blogu bom prišel do bistva tega kaj me je sploh napeljalo do analitike spletne scene iz podelitve Žarometa. Ne vem če me kaj moti bolj, kot to da nekdo izkorišča svojo pozicijo za diskreditacijo drugega. Nič nimam proti, če nekdo dela napake, napake so sestavni del dela in vsi jih počnemo. Zastopamo napačna stališča, uporabimo napačne pristope, nastopamo ostro in nas zanese v napačno smer. Vse to lahko toleriram, ker je sestavni del dela, nikakor pa ne izkoriščanje lastne pozicije za nadvlado nad nekom drugim, vsekakor ne tako kot je to naredil Denis Avdič.

Takšen pristop se mi ne zdi sprejemljiv nikjer, ne bi ga toleriral na podcastu, ki omogoča več maneverskega prostora osebnih stališč, vsekakor pa je popolnoma neprimeren za entiteto kot je RADIO 1. S takšnim pristopom je po mojem mnenju Denis Avdič prestopil vse meje moderiranja na radiju in bi pričakoval konkretno sankcioniranje njegovega početja, tako javnosti, kot stroke.

Ob tem se spomnim na primer z Zlatkom Zahovičem, ki je na neprimeren način komuniciral z novinarjem. Brez pomisleka, izjava neprimerna, ampak takrat se je oglasila celotna novinarska srenja, ki je zahtevala njegov suspenz, debatirala o neprimernosti in ogrožanju novinarske varnosti in svobode. 

Ali je to tista svoboda izražanja?

Ne in ne sme biti.

Če sem lahko v prejšnjih objavah ob debatiranju o dogajanju vključeval sprožilce, ki prožijo publiciteto, jih tukaj ne morem, ker jih ni. Gre samo za izrabljanje svoje moči in izkoriščanje lastne pozicije. Najbolj žalostno od vsega je, da je njegova publiciteta v veliki meri odvisna od Denise Dame in da bi jaz brez njega o njej vedel 80% manj, torej nič. Ciril Komotar se je na izbruh Denise Dame odzval s tem da razmišlja na tretjo žogo in ne prvo. Uporabna misel, ampak ne za tistega, ki se vključuje v napad brez žoge. V tem kontekstu sta ostala samo dvakrat Denis, en nižje od drugega. 

Prepričan sem, da je s takšnim pristopom Denis Avdič naredil več škode svobodi novinarskega izražanja, kot Zlatko Zahovič s svojo izjavo, več, kot vmešavanje centrov moči v novinarsko delo in takšnega početja ne bi smeli tolerirat, predvsem ne novinarji.

Na tej povezavi si lahko preberete celotno dogajanje okoli Žarometa, skozi analitiko Denise Dame in Komotar Minute.

KOMOTAR MINUTA

prejmi obvestilo ob naslednji objavi

Ne glede na to kdo je iz dogajanja po škandalu okoli Žarometa pridobil največ je edini zmagovalec Ciril Komotar in njegova Komotar Minuta. 

Sam nisem prevelik entuzijast okoli avtomobilov, vem da mi je všeč Volvo, ampak v zadnjem času sem o avtomobilih izvedel kar nekaj stvari in to me je naučil Ciril na svojem YouTube kanalu Komotar Minuta. Ne glede na vse, pa ta zapis ni namenjen mojemu poznavanju avtomobilov, ampak analitiki spletne scene v Sloveniji in zato prilagam preglednico v številkah.

Statistika potrjuje, da je Denise Dame resen igralec na sceni video izražanja v Sloveniji, kar sem povedal že v prejšnjem blogu. Zakaj ni zmagala v kategoriji?

Tovrstno izražanje preko spletnih kanalov je sodoben pojav, ki se s tujko imenuje “influencer”. Posameznik, ki ima skozi svojo publiko moč avtoritete in kredibilnost znotraj neke niše. Po mojem mnenju je to ključen dejavnik za zmago Komotar Minute v kategoriji. Čeprav Denise pretepa Cirila s številkami in dobesedno požre sceno je problem predvsem v vplivu, ki ga “influencer” posreduje publiki. Denise Dame ima izrazito negativen ugled, ki ga še dodatno stimulira, kot sem izpostavil prejšnjič.

Na drugi strani ima Komotar Minuta spodobno statistiko. Konkretno število videoposnetkov, solidno število sledilcev in neprimerno višji ugled. Ciril v svojem izražanju ogromno opozarja, izobražuje in skozi to ustvarja pozitiven vpliv, zato je po mojem mnenju nesporni zmagovalec. Prav je, da ne zmaguje statistika, ampak vsebina, ker to je smisel “infulencerjev”.

Tudi analitika sprožilcev je precej bolj prijazna, pa si jih poglejmo.

Prvi dejavnik priljubljenosti Komotar Minute je verjetno nekoliko spregledan, ampak po mojem mnenju ključen. V teh videoposnetkih se nenehno nekaj dogaja. Nenehno se stvari premikajo, skačejo in se dogaja neka dejavnost, ki gledalca drži v pozornosti in ga privlači. Po mojem mnenju je to gonilna sila kanala in nič ne kaže, da bi izgubljala naboj. Vsekakor je to posebnost Komotar Minute v Sloveniji in eden ključnih dejavnikov za priljubljenost kanala tudi v prihodnosti. Dogajanje v videoposnetkih se mi zdi najbolj spregledana sestavina ustvarjalcev, tako doma, kot na tuji sceni. Večina izhaja iz preveč statičnega okolja, čeprav prav dogajanje tihi podpornik vsebine.

Naslednji detonator uspeha je nedvomno avtorjev pristop. Vedno pozitiven, nasmejan, širi pozitiven naboj in to je tista ključna razlika med Komotar Minuta in Denise Dame. Dodana vrednost, ki jo deli Ciril je neprimerno višja od tiste, ki jo deli Denise. To je tudi tisti pristop, ki je meni bližje in gradi dolgoročni ugled, nekaj, s čim mislim, da bo imela Denise v prihodnosti težave, če se bo hotela dolgoročno uveljavit na sceni. 

Sam sem mnenja, da je potrebno ugled graditi skozi pozitiven vpliv na okolje, kar pa se ne zgodi čez noč. Tako in tako se pojavi ogromno nergačev, tistih, ki psujejo na naše delo. Zna jih biti celo več, kot tistih, ki nas podpirajo in ne vidim razloga, da bi jih še dodatno stimulirali. Iz tega vidika ima Komotar Minuta neprimerno prednost pred Denise Dame in zato menim, da je vsekakor zmagovalec kategorije.

Škoda se mi zdi, da se z nekim postranskim dogajanjem zasenči dobro delo, ki ga predstavlja Komotar Minuta in verjetno je to tudi razlog, da sem se spravil k pregledu podelitve Žarometa za spletno zvezdo. Enostavno ne morem mimo tega, da se je s takšnim dogajanjem odvzel del zmage Komotar Minuti in zato je na spodnji povezavi dostop do vsebin, ki niso zanimive samo avtomobilskim navdušencem, ampak znajo pritegnit precej širšo publiko:

KOMOTAR MINUTA

S tem zaključujem analitiko dogajanja okoli Žarometa za spletno zvezdo. Skozi te objave sem nekoliko približal uvid v vpeljevanje škandalov na sceni in pregledal dejavnike, ki vplivajo na publiciteto slovenskih youtuberjev, predvsem pa sem pomiril svoje neodobravanje s pristopom, ki ga je izpeljal Denis Avdič. Naslednjič povem nekaj več o tem, tukaj pa prilagam obrazec, kjer mi lahko pustiš mail, da te obvestim o nadaljevanju.

naslednja objava>

DENISE DAME

prejmi obvestilo ob naslednji objavi

Danes bom nadaljeval z analitiko, ki so jo spodbudili letošnji Žarometi. Zaznamoval jih je predvsem škandal ob podelitvi nagrade iz nove kategorije, ki je vezana na spletne medije in ustavil se bom pri glavni akterki Denise Dame.

                                                        Vir: Youtube-Denise Dame 

Denise Dame je prava slovenska Youtube senzacija o čemer govorijo številke. V dobre pol leta je objavila 33 videoposnetkov in z njimi pridobila nekaj več kot 17.000 sledilcev. Ti podatki pomenijo, da jo je z vsakim objavljenim posnetkom pričelo spremljati čez 500 novih spremljevalcev. Vsekakor impresivni podatki, predvsem ko govorimo o slovenskem prostoru. Za primerjavo o čem govorim naj navedem primerjavo z oddajo, ki se predvaja na televiziji in ima svoj kanal na Youtube. 

Oddaja Ta teden z Juretom Godlerjem, ki se tedensko vrti na televiziji ima na Youtubu objavljenih skoraj 450 videoposnetkov in nekaj manj kot 10.000 sledilcev, statistično torej nekaj več kot 20 novih spremljevalcev na posnetek.

Sedaj smo videli da Denise Dame ni mačji kašelj, nek nesrečni izpljunek na sceno, ampak so za njo konkretne številke, kakorkoli, v teh sestavkih se nimam namena toliko posvečati statistiki, ampak je moja želja bolj predstavit sprožilce.

Denise Dame je svoj izstrelek na sceno začela kar s prvim video posnetkom v katerem razkazuje svojo Gucci opremo, ob njej navaja cene in se osredotoča na napihovanje svoje vsebine skozi pozicijo omenjene znamke. Takšen posnetek lahko producira samo en odziv- neodobravanje. Zgražanje, zaničevanje, žaljivke in podobno. Čustveni sprožilci, ki so popolnoma logični, če ne pričakovani, za takšno vsebino. Okolje se sicer odziva negativno, ampak tako množično, da pravzaprav avtor dosega tisto kar želi in to je publiciteta. 

Včasih se mi zdi, da ima neka plavolasa kokoš več resnice v sebi, kot je dostavi Miha Šalehar ob torkih zvečer na Val202. Glede na to da nenehno izpostavlja svoj luksuz skozi mizernost, ki jo potrjujejo praktično vsi odzivi na njo, potem res postavlja ogledalo v družbo. Ogledalo iz odzivov, ki so pokazatelj premočnih sprožilcev, da bi lahko ignorirali. Preprosto se je potrebno odzvat, pa četudi v skrajno negativnem izhodišču. Glede vsega skupaj ima največ Denise Dame, ki tako ali drugače priliva bencin na ogenj in to uspešno.

Sedaj smo videli, da za publiciteto Denise Dame stojijo močni sprožilci, ki ustvarjajo ogromno publiciteto, ampak v negativnem smislu. Ne vem če se punca tega zaveda, ampak na neki točki bo potrebno javno podobo obrnit v pozitivno, ker edino takšna omogoča dolgoročno delovanje na trgu. V smer katero pluje Denise Dame se mi zdi to vedno težje oz. se mi zdi težko že v osnovi. Sam delujem v smeri da je dober ugled izredno težko doseči. Zanj je potrebno ogromno dokazovanja in časa, izgubiš pa ga lahko v trenutku. Skozi to analitiko pa se kaže, da gre tukaj za potrebo po inverzni izpeljavi, iz izredno negativnega stanja pridobit v trenutku dober ugled. Mislim da na tej točki ne vem točno v katero smer je potrebno kanalizirat promet, da je izhod pozitivna podoba in vsekakor se v tem smislu ne da garantirat kakršnegakoli rezultata. V spodnji rezultanti je izkupiček popolni polom, zgornja pa ostaja nedorečena. Mamljiv izziv, vsekakor vreden pozornosti, ampak brez garantiranih rezultatov in čisti poker, vsaj zame.

Kakorkoli, punca je pokazala, da je pametnejša od odzivov nanjo, vsekakor pa od komentarjev pod njenimi posnetki. Glede na slovensko sceno se ne bi čudil, če nas bo čez nekaj let zastopala na Evroviziji, ampak prej bo morala uspešno obrnit trend svoje podobe. Če ji uspe se bomo od nje lahko ogromno naučili predvsem o sprožilcih. 

Naslednjič nadaljujem z analitiko zmagovalca in ker se vsebina običajno navezuje tukaj prilagam obrazec, kjer mi lahko pustiš mail, da te obvestim o nadaljevanju.

naslednja objava>

RUMENO

prejmi obvestilo ob naslednji objavi

Sicer svojega časa običajno ne posvečam estradi, ker je moje mnenje o njej podobno kot o stroju za sladko peno. Najdeš ga na vsakem vogalu, vsak mu nameni trenutek pozornosti, nihče pa zares ne ve v čem je pravazaprav fora, tudi če smukaš tisto roza peno dol iz palčke, ne. Približno tako dojemam estrado in zato se mi zdi predvsem škoda časa zanjo, ampak tokrat je bil sprožilec očitno premočan, da bi vse skupaj zletelo mimo mene. 
Pišem o letošnji podelitvi Žarometov, ki jih je zaznamoval izpad Denise Dame ob podelitvi naj spletne zvezde leta, ter kasnejša saga okoli tega z Denisem Avdičem na Radio1, pri čemer vse skupaj spominja na želodčno vsebino, ki zapusti telo pri napačnih vratih. 

                                                       komotar minuta

Kakorkoli, dajmo se odlepit od ohole vsebine in skušajmo narediti vse skupaj znosno, vsaj iz analitičnega zornega kota. 
Začnimo na začetku, pri podelitvi sami. Žaromet, nekaj za kaj sem slišal prvič, čeprav so baje prvič potekali stran od oči množic, kar zadeva mene, bi lahko bili tudi sploh prvič. 
Glede na to, da sem že na začetku povedal o tem koliko sem si blizu z estrado sicer nimam nobene kredibilnosti da sodim o priljubljenosti prireditve, ampak ciljam nekam drugam, na sprožilce. Apeliram na to, da dopustim možnost oz. da predebatiram vso dogajanje iz vidika, da je bil ves pomp zrežiran. Govorimo o prireditvi, ki podeljuje priznanja medijskim dosežkom in kot taka potrebuje publiciteto, znotraj nje pa o novi kategoriji, ki predstavlja spletne osebnosti. Kategorija za ketero je verjetno širši nabor publike še posebaj dobrodošel. 
Če pogledamo iz širšega zornega kota potem medijski prostor sestavljajo konvencionalni medij v obliki televizije, radia in tiskovin, ki so razvili medsebojne korelacije in sinhronizirano delovanje. Drugi segment predstavlja splet, ki prav tako dostavlja video, zvočne in pisane vsebine, ampak gre za sodobni pojav, ki omogoča ustvarjanje vsebine komurkoli, kjerkoli in na drugi strani dostop do česarkoli, kadarkoli. Skratka, segment, ki je znotraj sebe razvil konvencionalne pristope na bolj liberaren način. 
Prihodnost napoveduje prevzem medijskega prostora spletu, ampak trenutno sedimo na dveh stolih. 
Na eni strani konvencionalni mediji, ki pretakajo vsebine znotraj svoje baze uporabnikov in na drugi strani spletni mediji, ki spet pretakajo neke vsebine znotraj lastne baze uporabnikov. 
Glede na podobnost vsebine, kot sem jo opisal v prejšnjem odstavku, tako govorimo o dveh bazah uporabnikov na dveh različih kanalih, ki pravzaprav spremlja isto vsebino, ampak medsebojno ne nujno povezano. 
Z režiranjem takšnih škandalov zato spodbudimo pretočnost uporabnikov. Prvo znotraj kanalov na določeni platformi. Recimo pri dotičnem primeru sledilci Denise Dame spoznajo KomotarMinuto in obratno, ter tako naprej do pretakanja glavnih medijev in mešanje konvencionalno-spletno. 
Škoda, da tega bloga ne berejo kreatorji znotraj “mainstream” medijev, glede na to, da imajo v enem odstavku opisan recept za naslednji milijon evrov ali pa vsaj kupovanje časa za dihanje na škrge, kar jih v prihodnosti nedvomno čaka. Apeliram na to, da bo prvzel pobudo splet. 
Verjetno se sedaj več ne zdi toliko nora ideja o tem, da se z režiranim škandalom doda nekaj medijskega vrešča s katerim se gradi publiciteta na vseh nivojih, ali pač? 
Kakorkoli, akterji pravijo, da nikakor ni nič zrežirano in mislim, da nihče nima razloga, da jim ne verjame. Če rečejo, da ni potem ni in lahko se posvetimo nadaljni analitiki dane situacije. 
Kdo je zmagovalec, kdo je pobral največ in kdo najmanj? 
V naslednjih objavah se bom posvetil analitiki Denise Dame, pa Denisa Avdiča in zmagovalca Cirila Komotarja, zato, če želiš izvedeti kaj in kako, predlagam da ostaneš na liniji. Tukaj prilagam obrazec na katerem mi lahko pustiš mail, da te obvestim o nadaljevanju.

naslednja  objava>