petek, 26. oktober 2018

KAJ JE PODCAST?

Že nekaj časa sem se igral z idejo, da svoje vsebine prenesem tudi na Podcast, ampak pri ustvarjanju vedno znova naletim na presenetljiva dejstva. Pri podcastu me nedvomno preseneča to, da ugotavljam, koliko ljudi sploh ne ve za kaj gre. Še najbolj presenetljivo, da o tem ne vedo mlajše generacije, ker za starejše mi je razumljivo, pa čeprav danes babice in dedki dnevno uporabljajo Facebook, Twitter, Instagram ali pa kar vse hkrati.

"Preberite še >>>Kako poslušati podcast?"


Podcast je digitalna oblika zvočnega posnetka, ki je na voljo za prenos na računalnik ali mobilno napravo preko spleta. Pravzaprav gre za skovanko, ki predstavlja:

pod - del besede, ki se nanaša na iPod in predstavlja predvsem, da je vsebina prenosna, tako da jo lahko poslušamo kjerkoli;

broadcast - del besede, ki se navezuje na prenos medija, pošiljanje podatkov od oddajnika do več prejemnikov.

foto: matv.org

O slovenskem izrazu ne bi izgubljal časa, ker že tako in tako nenehno nergam nad pomanjkanjem ustreznih slovenskih izrazov, sploh sodobnih, še tiste izraze, ki so ustrezni in originalni, pa jih ne uporabljamo. 
Tako je, ko se tisti, ki bi se s slovnico naj ukvarjali, raje posvečajo političnim diskurzom, zato naj le omenim, da podcast poznamo pod izrazom pododdaja, pa čeprav nam to ne bo koristilo nikjer.

Delno sem to, kaj podcast predstavlja, že opisal zgoraj, ampak vsekakor ne dovolj za razumevanje celotne kulture, ki se je iz tega razvila. Podcast najlažje opišemo kot sodoben radio, kjer so nam posnetki na voljo kjerkoli in praktično kadarkoli. Lahko gre za prave radijske oddaje, ki se naložijo na splet in so tako na voljo za poslušanje tudi, ko je njihov čas na radiu že minil. S tem se približamo glavni funkcionalni uporabi podcasta, saj je vsebina na voljo uporabniku takrat, ko jo sam želi poslušati in ima za to čas, ne pa takrat, ko je oddaja na urniku nekega širšega medijskega programa. 

S podcastom se je medijski prostor tudi liberaliziral, saj je ustvarjanje vsebine na voljo praktično vsakomur in tako so danes skozi podcast na voljo poglobljene vsebine od politike, posla, pa do pogovorov o potovanjih in jogi. Praktično brez omejitev in glede na naše interese so nam na voljo vsebine, ki nas zanimajo in takrat, ko nas zanimajo.

https://soundcloud.com/dejan-prednik

Podcast lahko najdemo tudi v video obliki, ampak sam ga dojemam v smislu zvoka. Naj povem, zakaj se mi podcast zdi domena zvoka in zakaj ga ustvarjam tudi sam.

Danes smo precej vezani na spetne video vsebine, ki jih v največji meri predstavlja YouTube. Sam nisem nobena izjema in seveda spremljam kar nekaj ustvarjalcev, ampak pri tem sem opazil zanimivo ugotovitev. Večina vsebin, ki jih spremljam ne bi potrebovale slike. Sicer je res, da ne gledam smešnih mačk, ampak za uporabne vsebine, ki jih spremljam, se mi zdi zvočni zapis neprimerno boljši, ker uporabnika razbremeni ekrana in lahko ob spremljanju vsebine počne še druge stvari. Zvočna vsebina je tako primerna za poslušanje v avtu, med rekreacijo, na poti v šolo ali službo itd. 

foto: medium.com


Ne vem, ali je to samo moj občutek ali pa je naša percepcija evolucije medija res nekoliko zgrešena. Se mi zdi, da naprednost medija nekako dojemamo od tiskanega medija oz. zapisane oblike, kot jo predstavljata časopis ali blog, preko zvočnega prenosa iz radia, do najvišje oblike, ki jo predstavlja video prenos. Se mi zdi, da se kar dobi občutek, da je samo zvok nekoliko zastarela oblika, ampak to nikakor ni res. Pravzaprav sem mnenja, da je zvok tista oblika, ki je neprimerno bolj primerna za sodobni svet in da bo v prihodnosti audio, katerega predstavlja tudi podcast, nadvladal video vsebine.


petek, 19. oktober 2018

KDO BO REŠIL SVET?

Nekaj časa se že dnevno srečujemo s temo v kateri se lomijo kopja na podjetnikih. Na eni strani odmevajo glasilke tistih, ki zagovarjajo, kako morajo podjetniki vračati v družbo, plačevati več v državno blagajno, kot plačujejo sedaj in deliti več s celotno družbo. Na drugi strani z enako vnemo vibrirajo glasilke tistih, ki zagovarjajo stališče, da družba temelji na podjetništvu, zagovarjajo nižje davke in predvsem zasebno lastnino. Kdo ima prav? Ali kdo ima - vsaj - bolj prav?

foto:KPMG

Moram priznati, da se me je tema osebno dotaknila, predvsem zato, ker sem spoznal kako nerazumljeno je podjetništvo in kako enostavno ljudje padejo na populistične floskule politikov. 

Upam si trditi, da je podjetnik vmesni člen med državo in delavci, člen na natezalnici, ki drži skupaj dva pola, katera vlečeta vsak na svojo stran. Na eni strani je država, ki vidi zlato jamo v podjetnikih, kateri jo realno tudi edini financirajo. Ustvarjajo dodano vrednost, katera omogoča, da so pokriti vsi stroški podjetja, ob tem pa se ustvarja dobiček, iz katerega so plačani davki in dajatve državi, zaposleni dobijo plačo in preostanek ostane podjetniku. 
Na drugi strani so zaposleni, kateri so vedno plačani premalo in imajo neznosnega šefa. Vedno znova bodo zagovarjali obljube o medu in mleku, ter tlačili tisto, ki jim daje kruh vsak dan. 
Verjamem, da razumete, da ne govorim o tem, kako delavci niso potrebni in daleč od tega, kot se izrablja, da zaposleni podjetniku predstavljajo le strošek. Podjetnik se v vsem svojem bistvu zaveda pomembnosti svojih zaposlenih. Točno se zaveda pomembnosti vsakega delovnega mesta v svojem podjetju. Nenazadnje ga je tudi ustvaril in zato se zaveda, kaj pomeni zaposlen, ki opravlja svoje delo. Vsak podjetnik želi plačati svoje zaposlene kar se da visoko, pa ne želim izpostavljati dobrote podjetnikov, ne, ravno nasprotno, želim izpostaviti sebičnost podjetnikov, za katero stoji preprosta matematika. Dokler bom ponujal najboljše delovne pogoje, h katerim nedvomno spada tudi plača, bodo ljudje delali zame. Takoj, ko bo nekdo drug ponudil boljše delovne pogoje, me bodo zaposleni zapustili in noben podjetnik nima želje po tem, da bi zaposleni odhajali h konkurenci. 
Mislim, da je že sedaj jasno, da vsaka dajatev ovira podjetništvo in njegov razvoj, ampak naj za polno razumevanje orišem širšo sliko.

Kaj pomeni višanje davkov?

Vsakič ko država dviguje davek, pa naj bo to na katerem koli področju, to pomeni le eno stvar. Vlada ne opravlja svojega dela. Vse dokler znotraj področij, ki so neposredno pod okriljem vlade, denar odteka iz sistema, mora vlada problem rešiti. Danes je zdravstveni sistem prežet s korupcijo, vneto mu sledi tudi šolski sistem, da ne omenjam gradbenih projektov. Vse to so področja, ki so neposredno odvisna od vlade in iz katerih denar neupravičeno odteka. Višanje davkov pomeni le več denarja državi, več denarja v sistemu in več korupcije, več neupravičenih dodatkov in več aneksov k pogodbam. Tako se ne reši ničesar, ker je prava rešitev, blago rečeno, da vlada pomete pred svojim pragom in v svoji hiši. Rešitev je nekje drugje, rešitev je v racionalni porabi našega denarja, seveda pa je s tem delo neprimerno težje, kot pa višanje davkov.
Zgoraj sem orisal problem, ki ga ima država, ampak naj razkrijem problem, ki ga država povzroča s svojimi instant rešitvami in preidem do bistva tega članka. 

foto: Law and Liberty

Več davka, manj podjetništva. Enostavno, kruto, realno.
Tako, kot sem zgoraj opisal podjetnika razpetega med državo in zaposlene, bom sedaj prešel v njegovo bistvo. 
Podjetnika lahko vidimo kot sebičnega kapitalista, ki sedi na svojem kupu denarja. Res je, lahko ga - lahko, da celo takšna oseba je, kot je lahko tudi dobrodelnež, ki namenja vsote denarja v humanitarne namene. Vse to je le popačena slika podjetnika, stvar interpretacije, preteklega podjetništva, s katerim je denar ustvaril, predvsem pa posledica njegove osebnosti.
Podjetnik je v prvi vrsti inovativen posameznik, ki prepozna problem v družbi in zanj ustvari rešitev. Vrednost rešitve na trgu mu omogoči poslovanje, s katerim ustvarja denarni tok. Če je denarni tok dovolj močan in ostane več denarja pri njem, kot ga porabi na trgu, lahko ustanovi podjetje. 
Ves smisel podjetništva se skriva v iskanju svobode skozi reševanje problemov. S tem pa se podjetništvo neprimerno bolj približa vsakemu posamezniku. Problem nastane pri vstopu na trg. Davki otežujejo ta vstop in dušijo podjetništvo. Z višanjem davkov se vedno manj ljudi odloči za podjetništvo in s še višjimi davki, ki posamezniku še dodatno odrekajo njegov delež, se jih za to pot odloči vedno manj. Davki bodo vedno višji.
Smisel podjetništva je v ustvarjanju svobode. Več ljudi, kot se odloči ustanoviti svoje podjetje, s tem poskrbi zase in vedno nižji so davki. Razlog ostaja v vedno nižji brezposelnosti. Ključ je prost delovni trg na katerega se enostovno vstopa in izstopa. Svet sloni na podjetnikih, ki najdejo rešitev za vsak problem na tem svetu. Podjetništvo premika svet naprej, podjetništvo predstavlja napredek in v podjetništvu je prihodnost, ker strmi k temu, da iz vseh resursov, ki so na vojo, ustvari nekaj več, več kot ima sedaj.

foto: wrike


Podjetništvo bo rešilo svet, kam pa nas peljejo predlogi višjih davkov, si odgovorite sami.

Mislim, da mi je v članku uspelo približati tisto, kar se za podjetništvom skriva in razbliniti popačeno podobo, ki se nam slika pred očmi. Če bi vas zanimalo več o podjetništvu, vas vabim, da se vpišete na listo za obveščanje. Naredil bom vse, da bo podjetništvo ustrezno prepoznano.

Vpišite e-mail in prejmite naslednjo objavo v nabiralnik.

Vpišite se na listo za obveščanje

* indicates required

Prosimo, da potrdite prejemanje naših vsebin na nasledjji način:
Iz naše liste se lahko kadarkoli izpišete s povezavo v našem e-mail sporočilu. Spletno mesto dejanprednik.blogspot.si ne deli informacij s tretjimi osebami. Za dodatne informacije o naši praksi delovanja obiščite našo spletno stran ali nas kontaktirajte.
We use Mailchimp as our marketing platform. By clicking below to subscribe, you acknowledge that your information will be transferred to Mailchimp for processing. Learn more about Mailchimp's privacy practices here.

sreda, 10. oktober 2018

FAŠIZEM JE MRTEV

Danes je medijski prostor nasičen s terminologijo druge svetovne vojne o tem kako se vrača fašizem in radikalne oblike politike. Sicer ne vem kam nas vodi obstoječa politika pri kateri gre le še za samopromocijo in nabiranje glasov, ampak nekaj je precej jasno, fašizem v podjetništvi je mrtev.

Za nekoliko lažjo sliko o čem bomo govorili naj povem, da je fašizem totalitaren režim, ki temelji na avtoritarni moči in se v ljudski rabi pojmuje kot omejevanje svobode s koncentracijo moči, torej temelji na argumentu moči in ne na moči argumenta.


V obliki politike, ki smo ji priča danes in katera stigmatizira podjetništvo v obliko nenasitnih kapitalistov, ki izkoriščajo rajo za delovno živino, se riše slika podjetnika v obleki fašista, ampak kakšna je realnost?

"Tudi v podcastu #Neustavljiv"

Večinoma se o podjetništvu govori s primeri uspešnih zgodb, ki temeljijo na visokotehnoloških produktih in že skozi opazovanje strukture dela v takšnem podjetju ugotovimo, da gre za liberalno delovno okolje v katerem govorimo o fleksibilnem delovnem času, skrbi za zaposlene v smislu dobrega počutja in zdravja, pa tudi dobro plačanih delovnih mestih. Več kot jasno, da ne moremo govoriti o fašističnih oblikah zaposlovanja, ampak na trgu niso le visokotehnološka podjetja. Pravzaprav je kar večina podjetij znotraj utečenih branž in tradicionalnih trgov, zato bom za razlago poslavljanja fašizma iz podjetništva, uporabil prav takšna podjetja.


Zdi se da se sodobni svet lomi v dve skrajnosti. Na eni strani popolna liberalizacija, kot sem jo omenil zgoraj in na drugi popolni nadzor, ki se uvaja na podlagi informacijske tehnologije, kamer, čipov idr. 
Še najbolj ilustratorno prikazujejo popolnoma nadzorovana delovna mesta veliki korporacijski konglomerati v proizvodnji, kjer je delavec nadzorovan praktično na vsakem koraku, mu je odmerjen čas za opravljanje potrebe, ob vsem, pa je okoli obdan še z žičnato ograjo, tudi bodečo. S tem lahko določimo ekstrem najbolj fašističnega delovnega mesta, ki se lajša skozi liberalizacijo preko video nadzora, avtoritete šefa, fleksibilnosti urnika, pa do popolne avtonomije posemeznika na delovnem mestu. Lahko bi rekli, da gre za borbo med svobodno in fašistično obliko, ampak katera bo zmagala?
Iz opazovanja dogajanja na trgu z zagotovostjo trdim, da bo prevladala svobodna oblika dela in da bo fašistične oblike zaposlitev požrla zgodovina. V prvi vrsti bosta, kot je pričakovano, človeško delovno silo v proizvodnih obratih nadomestili avtomatizacija in robotizacija, pa niso ta delovna mesta ključni indikator za smrt fašizma v podjetjih. Ne, ključni indikator je trg na katerem poznam primere tako v eno, kot v drugo smer in iz katerih se učimo da avtoritativen način vodi v propad, lahko tudi na precej kratek rok. Pri vsem skupaj gre za to, da management začne pritiskati po piramidi navzdol z raznimi represivnimi sredstvi od avtoritete šefa do montiranja nadzornih sistemov, ki so bolj namenjeni nadzoru zaposlenih, kot varovanju latnine. Prvi indikator, da se v podjetju nekaj ne odvija v pravo smer in da se odgovornost prelaga na zaposlene z manj odgovornosti v podjetju. Lahko tudi v podjetjih s popolnoma vzdržnim finančnim tokom, ki ne dosega projekcij, še bolj pa pridejo tovrstni pritiski do izraza v podjetjih, ki izgubljajo vzdržen finančni tok.
S pritiski na zaposlene se krha volja do opravljanja dela, ki se kaže v pomankanju motivacije, pojavi se strah pred delanjem napak, ker se namesto tega kje napaka nastaja išče krivca zanjo. S tem se začne prelaganje odgovornosti iz ene osebe na drugo, medsebojno obtoževanje, rivalstvo in tako je krog počasi sklenjen. Utrujeni zaposleni, ki jih bolj muči način in sistem dela, kot samo opravljanje le tega, bolj nezavedno, kot zavedno, prenašajo slabo vzdušje na stranke, kar pa vemo kaj pomeni. Izgubljanje tržnega deleža, še večjo represijo, še bolj napeto vzdušje in vedno manj strank. 
Tovrstno delovanje sem videl pri nekaj lokalnih podjetjih, katera so se že poslovila od trga. Torej so zaprla svoja vrata in propadla, ampak bolj zanimivo se mi zdi, da sem pred kratkim takšno delovanje opazil pri regionalnem igralcu in spet z gotovostjo trdim, da ne bo delovalo na dolgi rok. Minili so časi v katerih bi si lahko privoščili nenehno menjavanje in uvajanje zaposlenih, ker nas obstoječi zapuščajo zaradi nezadovoljstva. Konkurenca je prehuda in svet v poslu se danes vrti prehitro. Že samo stanje na trgu je dovolj naporno in stresno, zato je uvajanje in kreiranje še dodatnega stresa znotraj podjetja popolnoma zgrešeno in neracionalno. Vse bolj prihajajo v ospredje podjetja, ki so se naučila delovat na trgu tako, da so zaposleni izpostavljeni stresu čim manj, so avtonomni in se zavedajo svojih odgovornosti, pri tem pa jih ni strah narediti napake.



Seveda moramo za korektnost pogledati še na drugo stran medalje, kjer najdemo bolj hipijske družbe, kot pa podjetja. Verjetno poznam vsaj ducat takšnih primerov, ki so zaradi dobre družbe in imeti se fajn, pozabili na posel. Govorim o kvazi zagonskih podjetjih, ki pravzaprav niso nikoli postala podjetja, ker pač pri slogu postane matematika nepomembna, vse dokler ne udari kruta realnost in je romantike konec. O tem govorim predvsem zato, da se ne dobi vtis, kako svet postajajo samorogi na mavrici in da se začnemo zavedati pomembnosti človeških virov (HRM), pri čemer morajo biti zaposleni kar se da sproščeni na delovnem mestu in dovolj motivirani, da opravijo potrebno delo. Fašizem na delovnem mestu je mrtev ali pa bo slej kot prej umrl skupaj s podjetjem.

sreda, 3. oktober 2018

NI STATUSA...PANIKA!

Oktober je tukaj in z njim novo študijsko leto v katerem pa ne bo statusa za vse. V mislih imam tiste, ki ste svoje študijske obveznosti končali in ste z diplomo v roki pripravljeni na trg dela.
Najprej naj vam čestitam za uspešno končan študij, ker ne glede na to kako obrnemo, je diploma življenjski dosežek. Dosežki v življenju pa so lahko zaključene zgodbe, mejniki, ki jih postavimo z doseganjem naših ciljev ali pa, tako kot konec študija, nova pot življenja. 
Konec študijskega obdobja zaznamuje popolnoma nova pot, ki se začne z zaposlitvijo in lahko pomeni tudi precej težaven preskok. Predvsem iskanje zaposlitve, kar je popolnoma razumljivo. 
Pot do diplome zaznamuje linearna šolska pot, ki se skozi čas nadgrajuje, ampak v svojem bistvu ostaja podobna prejšnjim oblikam. Iz osnovne šole se preselimo v srednjo in potem naprej na fakulteto. Vmes zamenjamo učilnico za drugo učilnico, hodimo v drugo stavbo, ampak ostajamo učenci. Enako sedimo za šolsko klopjo, poslušamo obvezno snov in izpolnjujemo šolske obveznosti. S koncem formalnega izobraževanja pa stojimo pred novo obliko življenja za katerega si moramo poiskati zaposlitev.


Danes se soočamo s težavo delovnih mest, ki jih je vedno premalo, kot je povpraševanja in problematika ostaja tudi v času gospodarske rasti. Če k temu dodamo še avtomatizacijo in vse bolj aktualno robotizacijo, potem je več kot jasno, da se bo trg dela v prihodnje krčil.

V zadnjem obdobju sem na družbenih omrežjih zasledil kar nekaj objav o tem kako se lotiti iskanja zaposlitve in v kakšni obliki sestaviti življenjepis, zato sem pripravil vodnik do življenjepisa po mojih merilih. Prenesite ga BREZPLAČNO!




Zagotovite si prednost na trgu dela tako da,
prvič prihranite svoj čas
in drugič prepričate delodajalca s sodobno obliko življenjepisa,