sreda, 16. marec 2016

SPREHOD



Včeraj sem se končno uspel prepustit sprehodu po gozdu. Za kratek čas sem odložil delo in zapustil štiri stene, da pobegnem med drevesa in se nadiham zraka, predvsem pa da ustavim mlinček v svoji glavi. Dan je bil oblačen in nenehno je deževalo v intervalih, skratka težek in nič prijazen, ampak kot vsak drugi, primeren za sprehod.
Sprva sem bil kar malo zmeden, ko so misli še vedno šibale v svojo smer, jaz pa se že potikam po gozdu. Precej hitro posvetim svojo pozornost okolici, ki me obdaja in sedaj posvečam svojo pozornost naravi. Premočeni in pusti, skozi katero vidim zadelano nebo z oblaki. Poskačem sem in tja, ko se domislim, da me res zanima kaj se v naravi dogaja. Stopim do prvih listavcev in pregledam veje, veš kaj, popki. Stopim naprej, se sklonim in pogledam podrast, popki. Se ozrem okoli, precej hladno je, in si mislim pomlad prihaja, pomlad je tukaj. 

Med žvrgolenjem ptic razmišljam o človeku, ki ga vodi razum. Želi razumeti vse kar ga obdaja, zato nenehno raziskuje, povezuje in išče smisel. Zveni zanimivo in v resnici tudi je. Pot polna spoznanj in nepričakovanih odgovorov, ampak na določenem nivoju preraste v željo po nadzoru. Pohlep razuma nezavedno preide v željo po nadzoru, kjer človek uveljavlja svoj vpliv po nadzoru stvari, ki ga obdajajo. Mogoče na prvi pogled bode v oči sebičnost takšnega človeka, ampak njegov razum je uperjen navznoter. 

Človekov nadzor nikoli ne nadzoruje okolice v tolikšni meri, kot njegov razum sužnji njega samega.

Notranji nemir, ki ga vodi razum človeka, ga preganja skozi dneve. Vsak dan se zdi prekratek in nobene priložnosti ni dovoljeno izpustit ali preložit, ker bo s tem izgubljena vsa uporabnost za jutrišnji dan. Želja po nadzoru mu tudi spati ne pusti, ko v neprespanih nočeh sprašuje o smislih in išče razumljive poti, ampak razumljive poti so brez nadzora. Življenje dobi smisel, ko razumemo, da naš vpliv ne potrebuje razumskih razlag. Enostavno smo premajhni, da bi razumeli vso stvarstvo, ki nas obdaja. Ni potrebno, da bi ga nadzorovali. Tako kot pomlad, ki samo pride, brez da bi jo nadzirali in brez da bi imel vpliv nanjo. Samo je.

Prav v tem trenutku se narava počasi prebuja in vanjo vstopa pomlad. Prihajajo daljši in toplejši dnevi, ki ponujajo še več priložnosti, da stopimo ven iz miselnih procesov in se prepustimo v očeh preprostega opazovalca. Opazovalca, ki nima potrebe po vplivu, ampak je hvaležen za možnost opazovanja iz katere rase smisel razuma. Ne rad tarnam, še manj se ponavljam, ampak iz vsakodnevne teže napornih dni je bil ta sprehod mojih najboljši petnajst minut v dnevu. Petnajst minut, ki pomenijo več od vseh aktivnosti v tednu in petnajst minut, ki jih želim delit s celim svetom. Takšen sprehod mi pusti bliže sebi, kot karkoli drugega in mi dovoli razumeti več, kot vse ure razmišljanja skupaj, zato postaja najdragocenejša stvar v mojem življenju. Ali ni namen ravno to? Razvoj sebe in svoje osebnosti v svetu, ki dovoli spremembe.

ponedeljek, 14. marec 2016

VSE DO 30



Uspeh v mojem življenju je pogojen s kreiranjem in doseganjem ciljev, torej odvisnost opravljanja nalog v danem času, če poenostavim. Več o tej temi sem že objavil na svojem blogu in je na voljo v arhivu, danes pa se bom poigral z zabavno stranjo svojega življenja. Včasih si vzamem malo oddiha ali pa preprosto obračam čas v bolj sproščenih temah, na bolj sproščenih vsebinah in tako sem zadnjič iz zabave prebiral članek o  tem kaj moraš storiti pred tridesetim letom. Trideset je pravzaprav kar precejšnja prelomnica, če si z leti v razmerju ali pa ne. Predstavlja prelomnico desetletja v človekovem življenju, je pa tudi oporna točka pri kateri se začnejo odvijati tudi resnejše stvari. Počasi ali pa kar precej hitro je potrebno osvojit zavedanje dejanj in posledic, zato ni več časa za dolge divje zabave oziroma ga je vedno manj, ko na drugi strani raste odgovornost do sprejemanja pravilnih odločitev. Tako nekako vidim svojih trideset let jaz, ampak dajmo še malo počakat.

Ob prebiranju članka sem si začel krajšati čas in si rekel, no da vidimo kaj sem že opravil in kaj me še čaka.

  
Pred tridesetim letom živi v velikem mestu. Sicer sem nekaj časa razmišljal kaj pomeni življenje v velikem mestu in ali sem ga že izkusil na svojih potovanjih. Nisem si bil na jasnem ali je mogoče teden, štirinajst dni v večmilijonskem mestu dovolj in na koncu sem sklenil pri sebi, da ne. Torej me pred tridesetim še čaka mesti živ-žav katerega, pa mislim da ne bom izkusil, kot bivanje v mestu samem, ker imam do tovrstnega življenja enostavno odpor, ampak nikoli ne veš. Mogoče mi bo še prav všeč.
Prestani fizični izziv. Članek se je naslanjal na tek, česar nisem nikoli rad počel, ampak takšen izziv sem že zagotovo opravil. Dobra tri, mogoče štiri leta sem dobesedno preživel kot plezalec in ta leta so mi dala ogromno. Večino časa sem preživel v naravi in pohajkovanjih, ki so predstavljala popolnoma drugačno dimenzijo življenja od regularnih tokov. Mislim,da bi jih z veseljem ponovil, vsekakor pa ostajam rekreativni športnik.
Nauči se meditirati, kar sem se naučil in svetujem vsakomur, da se posveti tovrstni dejavnosti. Živimo v svetu v katerem nenehno raste samo stres in meditacija je odličen pripomoček, da ga obvladamo in reduciramo v vsakdanjem življenju.
Začni spletni zmenek. Vsekakor nekaj, česar še nisem počel, pravzaprav sem do tovrstnih zmenkarij precej zadržan. Osebno mi je pač zares in ga obožujem. Mislim, da je precej malo verjetno, da bi se lotil zmenka po spletu. Sicer nikoli ne veš, ampak če že bo to vsekakor po trideset, tudi štiridesetem, skratka takrat ko bom dovolj star, da bom nor.
Zaljubi se in to je stvar, ki mi gre odlično od rok. Spoznal sem že ta vse in tudi ubil me je že, ampak je del življenja, ki ima vsaj sladki priokus. Vesel sem, da sem se naučil padati v ljubezen, pa čeprav me vedno ubije, ampak ravno to ima svoj čar. Vsakič lahko ljubiš znova in tudi ženski lahko podariš novo srce, ker gori drugače.
Padi. Čeprav sem običajno naletel na negodovanja in nasprotovanja in moje zmage krojijo porazi, ne mislim, da sem že zares padel v življenju. Mogoče malo smešno od tipa, ki je potreboval šest let za maturo, pustil regularno službo in se nenehno obrača v socialno dno, ampak gre za občutek in sam se ne počutim, da bi doživel pravi poraz v svojem življenju. Vsekakor je življenje zgrajeno iz vzponov in padcev in čeprav so nezaželeni, se zavedam, da se porazom ne morem izognit. Ne glede na to kakšni pa ti porazi bodo, upam, da se bom pobral v najkrajšem času, še močnejši in odločnejši za pot naprej.
Potuj sam, česar nisem počel dobesedno, sem pa potoval samostojno. Vedno sem si pot delil z osebami, ki so mi drage in bodo nosile posebno vrednost prav zaradi potovanj, ki smo jih doživeli. Ni bistvo s kom potuješ, ampak kako in sam imam samo še to priložnost, da lahko objamem tiste, ki te izkušnje delijo z mano.
Ustanovi podjetje, kar mi še ni uspelo, upam pa da bom imel tudi to priložnost. Spet ena aktivnost, ki zahteva in ponuja priložnost, da zrasteš celostno in celovito, čeprav je največja verjetnost, da bo podjetje propadlo. Menim, da izkušnje s takšno aktivnostjo pretehtajo vsakršen bankrot, ki mu pripisujemo prevelik pomen. Včasih si spredaj, drugič zadaj, enkrat na vrhu in enkrat na dnu.
Nauči se programiranja, s katerim sem se sicer nekoliko ukvarjal v srednji šoli, ampak ne v meri, ki bi me zadovoljila. Današnji svet v večini stoji iz kode, ki jo pišejo računalniki, zato je programiranje že za lažje razumevanje sveta v katerem živimo obvezna tema. Upam, da bom imel na voljo dovolj sredstev in zagona, da se lotim osnov programiranja in njegovega poznavanja.
Piši blog in pišem ga. S pisanjem sem začel dober mesec pred to objavo, da enostavno izboljšam svoje pisanje in s svojim pogledom skušam koristit bralcem mojih objav. Upam, da bo moj blog dovolj zanimiv in da ga bom ustvarjal še dolgo, dolgo časa.    

V življenju se lotevam stvari precej resno in z namenom, zato mogoče niti ne bo toliko presenetljivo, če bo iz te preproste zabave zrasel pravi to moraš seznam. Sedaj sem v osemindvajsetem letu in do prelomne trideset imam še dve leti in nekaj časa. Iz zgornjega opisa mi je ostalo polovica aktivnosti, ki mi ostajajo, da jih v tem času doživim. Živeti bi moral v velikem mestu, začeti spletni zmenek, se zložit v življenju in past, ustanovit podjetje in se naučit programirat. Kaj od tega mi bo uspelo doživet ne vem. Na seznamu so zagotovo stvari, ki me mikajo, ampak če so mi tudi namenjene, bomo pa videli.

nedelja, 13. marec 2016

FANTJE, SREČNO!



V zadnjem obdobju pa se mi dogaja dobesedno šus. Vstajanje, usklajevanje, pa priprava in srečanja, dogodki in potem novi izzivi, stare naloge, pa letanje okrog in okrog. Sem del ubijalskega tempa proti kateremu nimam nič, mogoče ga celo obožujem, ampak nenehna vožnja po vrtiljaku negotovosti mi pušča posledice. Podzavestno pozabim nase, na svoje telo, bit in duha. Misli postajajo težke in mišice se zakrčijo, potem začnejo utripat alarmi po sprostitvi.
Končno je prišla sobota za oddih. Že nekaj časa sem hlastal po takšnem dnevu in ne bi mogel biti boljši kot na dan, ko se ptički ženijo. Gregorjevo je dan zaljubljencev po ljudskem izročilo, ki ga praznujemo 12. marca. Po starem koledarju je to prvi pomladanski dan in včerajšnji je bil, čeprav oblačen, že res topel. 

Pravzaprav je vsak dan pravi za deljenje ljubezni, ampak tudi včerajšnji je ostal v primerjavi s komercialnim Valentinovim prazen na socialnih omrežjih. Čeprav so socialna omrežja postala odraz družbe, upam da je njihova praznina odraz deljenja ljubezni med ljudmi, vstran od virtualnih zidov. Ne vem, mogoče ostajam večni optimist ali pa je gregorjeva sobota pustila toliko bister pogled.
Preživel sem jo v najbogatejši občini na Slovenskem. Moj namen takšnih dni je sprostitev, zato sem preživljal čas v Termah Topolščica. Urejena okolica in nova infrastruktura bivalnih prostorov sicer ne sovpadata z zgarano stavbo kopališča, ampak še vedno je dovolj prostora zame, da sprostim um in telo. Plavanje, namakanje in sproščanje ob vodnih masažah so balzam za telo in duha, da še ob bazenu plavam v rahlem dremežu na ležalniku. Seveda jaz ne bi bil jaz, če ne bi vsaj malo pokukal v tekoče stvari in pregledal par nalog, ampak s samokontrolo v enostavnem in lahkotnem smislu. 


Zvečer me je čakal prav poseben dogodek v Titovem mestu. Dom kulture Velenje je gostil 45 let Šaleškega folklornega društva Koleda. Prireditev je bila res posebna. V prijetnem ambientu, ki ga ponuja stavba so se med nas pomešali nastopajoči v narodnih nošah in pričarali posebno vzdušje že pred samo predstavo. Predstava se je odvila v sproščenem in lahkotnem toku, ki se je selil od odra do roba dvorane in nazaj na oder. Sprehodili smo se skozi revijo narodnih noš in plesov iz našega, Slovenskega okolja z zgodbo, ki jo je risalo obdobje s trebuhom za kruhom v Ameriko, služenje vojaškega stanu ali pa izobraževanje v tujih deželah. Spoznal sem raznolikost te majhne dežele, ki jo rišejo narodni motivi iz Bele Krajine, Rezije, Notranjske, Istre in Koroške. Spomnili so me na stare šege iz preteklosti in v meni vzbudili ponos od kod prihajam.
Razmišljal sem o lepoti svoje domovine, o lastni identiteti, ki se zdi davnaj pozabljena, ampak včerajšnja prireditev dokazuje drugače. Še so mladi ljudje, ki vidijo smisel v naših koreninah in k njim pristopajo z žarom veselja. Prireditev je name naredila globok vtis in hvaležen sem, da sem imel priložnost biti prisoten na njej. Upam, da bom imel tudi priložnost pri ohranjanju in predstavljanju naše kulture širnemu svetu v katerem smo lahko del ogromnega mozaika, do takrat pa si želim čim več tovrstnih dogodkov.     

sobota, 12. marec 2016

ZELENI ČAJ



Hitro sem začel razmišljati o zmanjšanju odvisnosti od kave in že po hitrem brskanju te Vseved usmeri v svet čajev. Seveda poznam čaj že iz otroških let in tudi primerna zelišča lokalnih travnikov zanj so mi znana, ampak vedno sem pitje čaja povezoval bolj z odpravljanjem neželenih simptomov bolezni in prehlada.

Zeleni čaj izvira iz Kitajske in ga krasi bogata kultura pitja. Uporablja se zaradi obilice blagodejnih in zdravilnih učinkov, ki mu jih pripisujemo. V zadnjem obdobju je bil zeleni čaj podvržen zanimanju znanosti, ki je raziskovala prav te domnevne učinke. Študije so povedale, da redno uživanje zelenega čaja preprečuje razvoj raznih srčnih bolezni in celo rakavih obolenj. Zeleni čaj stimulira oksidacijo maščob in se zato uporablja tudi pri hujšanju.

Mene je zanimal napitek s podobnimi učinki kot KAVA in splet mi je na vse pretege priporočal zeleni čaj. Vsebuje kofein, torej je to tisto kar iščem oziroma zakaj že pijemo kavo?

Iz dežel kjer je zeleni čaj doma so znane posebne priprave napitka, ki so namenjene ritualnemu pitju čaja. Tovrstnega pitja že nekaj časa nisem počel, sedaj niti ni pomemben, mogoče pa ga opišem naslednjič, ko bom imel priložnost uživanja tovrstnega zelenega 
čaja.


Običajno začnem dan s kavo, ki ni najboljši napitek za postavljanje telesnega ravnovesja in začel sem jo nadomeščat z zelenim čajem. Pripravim ga po običajnih tirnicah, zavrem vodo in pustim vrečko v njej, kot je časovno opredeljeno na embalaži. Grozno, kako močan koncentrat pusti zeleni čaj, zato nikoli ne puščam vrečk zelenega čaja v posodi toliko časa kot je opredeljeno na embalaži, ampak manj in s prakso sem se naučil prepoznavat pravilen okus na podlagi intenzivnosti barve, ki jo v vodi pušča zeleni čaj. Sam uporabljam zelene čaje iz supermarketov, ker mi služijo kot nadomestek kavi in sem očitno iskal tudi podobnost z vrečko kave, ki jo prineseš domov. Meni sicer tovrstni čaji odgovarjajo, ampak za resno pitje priporočam surove oblike, z izvorom, kar se da blizu vira pridelave. Sam sem pil najboljši zeleni čaj, ki je bil prinesen iz Kitajske in pridelan na znani lokaciji, ampak ne za jutranjo nadomeščanje kave.


 Pa počutje?


Na začetku se ti ne zdi, da te čaj spravi pokonci, kot kava, ampak si buden. Zanimiv občutek, ki te prebuja. Sam imam občutek, da se možgani polno prebudijo in da lahko opazujem kako jim sledi telo, seveda na podzavestni ravni, kako se blago sprošča in polni za dnevne aktivnosti. Kava telo dehidrira, zeleni čaj iz njega izloča toksične snovi, kar se pozna na počutju. Z uživanjem zelenega čaja se zmanjša tudi potreba po vnosu vode. Dejansko se z uživanjem zelenega čaja počutiš bolj fit in to zna postat zadosten razlog, da se pojavi potreba po gibanju. Mogoče še najbolj intenziven razlog za izbiro zelenega čaja ped kavo, želodec. Kava je izrazito trpka tekočina, ki zaradi svoje acidnosti pušča posledice v želodcu. Saj verjetno poznate primere, ko so ljudje nehali s pitjem kave in tako rešili probleme z želodcem. Vsekakor diametralno nasprotje z zelenim čajem, ki zna biti v telesu prav blagodejen.

mmm se še spomniš arome kave?  Vsekakor, ampak vsakodnevno pitje kave izgubi aromo in takšne so odvisnosti, brez okusa samo še navada. Kafetkar sem ostal vse do danes in verjetno bom še naprej, ampak malo drugače.


Pozoren ostajam na to kolikokrat zamenjam kavo z zelenim čajem, ker želim od kave največ, v aromi in okusu pregrehe, ostajam pozoren na to kolikokrat zamenjam zeleni čaj s kavo.

četrtek, 10. marec 2016

KAVA



Diete poznamo kot pripomočke, ki s spremembo prehrane prinašajo željene rezultate, ampak pravzaprav smo nenehno podvrženi dieti. Dnevni vnos hrane je naša rutinska dieta in ker je nepopolna se pojavi potreba po spremembi. Sprememba je običajno mučna in zahteva popolno koncentracijo na kar smeš in kaj ne. Zahteva po nenehni pozornosti raste ravno iz tega, ker se nov način prehranjevanja tako drastično razlikuje od ustaljenega toka. Sam sem se z dieto na neprostovoljen način prvič srečal, ko sem začel odpravljati kandido v svojem telesu. O tej kvasovki vam več pove ČISTILKA, GOSPA DIREKTOR.


Prva potreba po samonadzoru pride do izraza pri vsakodnevnih stvareh, ki jih opravljamo rutinsko in morajo z opravljanjem diete odpast. Najpomembnejši dejavnik pri odpravljanju kandide je odstranitev vseh vrst sladkorjev iz prehrane.

Sam sem strasten pivec kave, ki sicer ni priporočljiva ob zdravljenju kandide, ni pa tudi strogo prepovedana in običajno dan začnem s kavo. Seveda h kavi sodi tudi sladkor, drugače je zame neprebavljiva in tako sem srečal prvo drastično omejitev že prvo jutro z dieto.


Kako lahko spijem prebavljivo kavo?


Prvo jutro sem skuhal kavo brez sladkorja in povem vam, daleč od užitka jutra s skodelico kave. Poskusil sem brez pitja kave, ampak naše telo je podvrženo odvisnosti na katero spominja rahel, ampak celodnevni glavobol. Megleno počutje, ki ga organsko ne prenesem in zato sem se odločil, da poiščem rešitev s katero si lahko zagotovim dnevno dozo kave.

Malo sem raziskoval in naletel na kar nekaj sladkornih nadomestkov, ampak moja odločitev je bila popolna eleminacija sladkorja, tako sem svojo jutranjo kavo rešil z zanimivima dodatkoma in malo drugačnim postopkom kuhanja. Običajno v našem okolju počakamo, da voda zavre in nato vanjo nasujemo kavo, kuhanja svoje kave se lotim tako, da dam vse sestavine v loček, ko vodo pristavim na štedilnik. Najprej nasujem kavo in premešam, nato dodam še cimet in nastrgan muškatni orešček.



Cimet prinaša kopico zdravilnih učinkov, meni pa pride prav njegova aroma, ki jo nosi s seboj. Cimet pospešuje prebavo in preprečuje vnetja, vsebuje pa tudi sestavine, ki redčijo kri in pospešujejo cirkulacijo. Bistveno niža raven sladkorja v krvi in je prvovrsten antiseptik, saj kar 99% virusov in bakterij ne preživi v njegovi navzočnosti.


Muškatni orešček je prav tako vse uporabna začimba, ki pospešuje prebavo in čisti kri. Njegovi pomembni učinki pri zdravljenju kandide pa so pri vplivu na človeško psiho, saj pomaga pri preutrujenosti in učinkuje proti melanholiji. Preganja zbitost in krepi sposobnost koncentracije.


Pripravljeno mešanico pustimo da zavre in počakamo, da se posede. Jutranja kava je pripravljena, brez sladkorja in tudi brez mleka, ki je prav tako neprimerno živilo za preganjanje kandide. Moram priznati, da sem se pitja kave lotil precej poln dvoma in tudi prvi požirek je ostal pol skepticizma, ampak takšna kava je naravnost genialnega okusa. Neuporaba sladkorja sploh ne pride do izraza in z veseljem sem jo predstavil vsem svojim sokafetkarjem. Bili so navdušeni, čeprav so si jo nekateri tudi dosladkali, ampak vsekakor v manjši količini kot običajno. Sčasoma se odvadiš na uporabo sladkorja in ti pitje kave brez njega postane rutinska navada, če že, pa začneš dosledno uporabljat žličko s katero dodaš minimalno sladkorja. Še več, sam sem začel pitje kave nadomeščat s pitjem ZELENEGA ČAJA, ki nudi podobne učinke, njegovo uživanje pa je vsekakor bolj primerno za človeško telo.