LEDOLOM

Pred kakšnim tednom sem prvič slišal za Toastmasters. Ne vem, ali mi jih je predstavil Facebook ali pa sem dobil sporočilo v nabiralnik, zagotovo pa nisem imel pojma kaj Toastmasters je. Iz radovednosti sem pregledal prvih nekaj povezav in ugotovil, da gre za mednarodno mrežo klubov v katerih se razvijajo govorniške sposobnosti.  Izbrskal sem, da se tovrsten klub odpira v Mariboru in vabi zainteresirane na prvi dogodek. Vsekakor sem želel izvedeti več in sklenil, da se dogodka udeležim, ko sem dobil informacijo, da klub za izpeljavo dogodka išče interesente za določene funkcije v izpeljavi srečanja. Seveda sem popolnoma sebi podobno zagrabil priložnost. Lovljenje priložnosti je zame zelo delikaten pojem, ki običajno pomeni skok, skok čez palubo in zadeva samo skok. Precej enostavno, poženem se in skočim, višino skoka, pristanek in plavanje, če ni spodaj beton, pa nekako rešujem po poti, med letom ali pa z zalepljenim licem na podlago. Tako sem postal govorec dva na prvem Toastmasters dogodku v Mariboru.

 

Če slučajno ne veš kaj to pomeni, ne skrbi, tudi jaz nisem. Že čez nekaj dni sem dobil prve napotke v nabiralnik, ki so mi jih posredovali predstavniki kluba iz Ljubljane. Izvedel sem, da gre za Icebreaker govor, ki ga pripraviš v naprej in namen katerega je, da predstaviš svoj življenjepis. Zaželeno je, da se vanj vključiš osebno in tako ostaneš zanimiv poslušalcem. Sestavil sem naslednji govor, ki je postal drugi predstavljen govor na Toastmasters Maribor.

Pozdravljeni, dragi obiskovalci, organizatorji.
Sem Dejan Prednik in prihajam iz okolice Maribora. Izkoristil sem priložnost in se udeležil tega dogodka. Hvaležen sem, da to priložnost deliš z mano, ampak zakaj?

Vse se je začelo z zakaj. Že kot otroka so me bila polna usta zakaj, ki je vedno dobil en zato premalo. S vstopom v osnovno šolo je bila moja radovednost potešena, saj sem srečeval neznane stvari in jih z veseljem spoznaval, še več, z vso vnemo sem raziskoval in povezoval znanja, ki so mi bila na voljo. V šoli se je moja angažiranost odražala v redovalnici, ki je bila zelo spodbudna za nadaljevanje šolanja, ampak iskanje znanja ni vedno najlažja pot.

Učilnice so premajhne za vso znanje, ki ga ponuja svet in tako je moja radovednost postala problem v šolskem sistemu. Želel sem vedeti več, videti širšo sliko in spoznat drugačen pogled od tedaj znanega. Prvič v življenju sem naletel na težavo v sebi in tako sem začel preživljati najtežje obdobje v mojem življenju.

Ne rad se ga spominjam, ampak je del mene, kot je vaša preteklost del vas.

S šolo nisem več našel skupnega jezika. Razmišljal sem drugače, kot uči šolski sistem. Šola se mi je zoperstavila, kot ustanova in kot entiteta, zato so moje ocene postale negativne. Tekla so mučna leta, preden sem spoznal idejo sebe.

Razumljivo sedaj, ampak popolna neznanka v preživljanju razočaranj.

Spoznanje svojega jaz je prineslo priložnost, da začnem gradit sebe. Kar nekoliko steklo je, ko sem začel razvijat svojo osebnost. S plezanjem sem si pripojil krila in jaz je razkril razsežnosti moje osebnosti. Spoznal sem fizično telo, mentalno delovanje, čustveno stanje in duhovno bitje. Štiri nivoje sebe, napredek katerih je pomenil napredek v plezanju in prav zato sem štiri leta preživel kot plezalec.

Kmalu sem želel pokukati dalj. Igra mentalnega in fizičnega je prevzela korak, ko sem prvič stopil v svet. Z nahrbtnikom sem odšel v Grčijo, kjer se nahaja plezalska Meka. Ostala mi je posebna izkušnja iz katere sem izpeljal vsa nadaljnja iskanja in potovanja. Za moj osebni razvoj sta bili izraziti še duhovno obarvana Indija in čustvena Kenija.

Vrnil sem se še bogatejši in podkrepljen z izkušnjo. Vedno manj sem sovpadal z obstoječim sistemom in srečal sem vedno več vprašanj, z odgovori, ki niso v prid današnjemu življenjskemu slogu.

Ali sem res rojen zato, da delam in plačujem davke?

Zakaj hodimo v šolo, službo?
Kaj pomenijo zakoni?
Kaj denar?
Zakaj plačujemo vodo?

Sledenje odgovorom, ki jih najdem, krepi moj razgled čez samopodobo in mi vliva pogum.

Zaposlil sem se v dobro situiranem logističnem podjetju. Zavzel sem sanjsko delovno mesto, na katerem sem imel več prostega časa kot delovnega.
Še sreča, da mi je bila prihranjena zabloda o idealnem delovnem mestu, še preden bi se znašel v sistemu finančne odvisnosti. Delovno mesto mi je nudilo vso udobje in finančno varnost, ampak ni imelo odgovora na vprašanje o svobodi. Zaradi oblike in narave dela sem moral temeljito razmislit, preden sem sprejel odločitev. Na koncu sem le zapustil delovno mesto in se odločil, da zgradim življenje po svojih merilih.

Čakalo me je ogromno učenja, razumevanja in naposled končno tudi ustvarjanja.
V sojih sedemindvajsetih letih sem se naučil razvijat svojo osebnost, sledit sebi in kreirat svoja načela, zato mi je uspelo ustanovit društvo Jivana. Društvo za kakovost življenja, ki živi v sozvočju človeka in narave. Društvo Jivana postaja oziroma bo postalo vezni člen med generacijami in ravno sedaj odpira svoje prostore na Betnavski cesti. Prostor je v fazi obnove, ampak društveno vodilo je kolektivnost, zato bo prostor opremljen v duhu soustvarjalnega naboja.
Dobil sem priložnost, da soustvarjam Frizerski raj Afna, s katerim postajamo najboljši frizerski salon za sprostitev pri urejanju vaših las. Vsi delovni in aktivni ljudje si zaslužijo mesečni oddih, tudi pri frizerju, zato se trudimo, da omogočimo najboljšo tovrstno storitev.
S tehnološkim in ustvarjalnim nabojem sem soustanovitelj znamke unikatnih izdelkov iz naravnih materialov. Slovenske spretnosti želimo predstaviti svetu in smo tik pred vstopom na trg.
Del dneva namenim širjenju svojih aktivnosti z opisom na spletnem dnevniku, kjer opisujem zasebne in profesionalne pristope iz svojega življenja.

Vse da se premaknemo naprej.
To je moja aktivnost v življenju in čeprav večina svetuje, da se je najbolje ukvarjat z eno stvarjo, sam počnem n stvari hkrati. Mogoče iz tega raste problem,
 -mogoče-
, ampak trenutno sem sposoben nastavljat rešitve več problemom hkrati in to je tudi moj namen.
Rešit čim več problemov v svojem življenju,
- zase, za družbo, prihodnje generacije in kdo ve, mogoče celo svet.

Zame status-quo ne obstaja, ker je vedno razlog za obstoječe stanje. Sprašujem se zakaj in vsak odgovor mi ponudi priložnost, ne glede na to kakšen je, da zrastem osebno in da gradim svet okoli sebe. In zakaj sem danes tukaj?

Ne vem, ampak zagotavljam vam, da obstaja prekleto dober razlog zato.
Hvala. 

Govor sem predstavil publiki štiridesetih neznancev in moram povedati, da ni bilo najbolj enostavno. Trema in javno nastopanje sta pač ne ločljiv par, ampak drznil sem si spogledovat z njima. Govora mi ni uspelo izpeljati prosto, kar je moje največje razočaranje, ampak resnična dodana vrednost se skriva v dogodku samem. Fokusiran je na razvoj govornih sposobnosti in strukturiran je res celovito. Vsak govorec ima odmerjen časovni okvir, ki sem ga jaz presegel. Štiri do šest minut sem prekoračil za sedeminštirideset sekund. Govorca spremlja ocenjevalec, ki poda povratno informacijo strukturi govora in dogodek spremljajo še ocenjevalci slovnice in števci mašil, tako dobiš res konkretno povratno informacijo in vpogled v svoje govorne sposobnosti.

Sam sem svoj govor izpeljal dobro, ampak vsekakor je še ogromno manevrskega prostora za izboljšanje mojih govornih sposobnosti, zato pozdravljam tovrstne aktivnosti v Mariboru in upam, da bodo takšni dogodki postali stalnica v tem mestu.