V zadnjem
obdobju pa se mi dogaja dobesedno šus. Vstajanje, usklajevanje, pa priprava in
srečanja, dogodki in potem novi izzivi, stare naloge, pa letanje okrog in
okrog. Sem del ubijalskega tempa proti kateremu nimam nič, mogoče ga celo
obožujem, ampak nenehna vožnja po vrtiljaku negotovosti mi pušča posledice.
Podzavestno pozabim nase, na svoje telo, bit in duha. Misli postajajo težke in
mišice se zakrčijo, potem začnejo utripat alarmi po sprostitvi.
Končno je
prišla sobota za oddih. Že nekaj časa sem hlastal po takšnem dnevu in ne bi
mogel biti boljši kot na dan, ko se ptički ženijo. Gregorjevo je dan
zaljubljencev po ljudskem izročilo, ki ga praznujemo 12. marca. Po starem
koledarju je to prvi pomladanski dan in včerajšnji je bil, čeprav oblačen, že
res topel.
Pravzaprav
je vsak dan pravi za deljenje ljubezni, ampak tudi včerajšnji je ostal v
primerjavi s komercialnim Valentinovim prazen na socialnih omrežjih. Čeprav so
socialna omrežja postala odraz družbe, upam da je njihova praznina odraz
deljenja ljubezni med ljudmi, vstran od virtualnih zidov. Ne vem, mogoče
ostajam večni optimist ali pa je gregorjeva sobota pustila toliko bister
pogled.
Preživel sem jo v najbogatejši občini na Slovenskem. Moj namen takšnih
dni je sprostitev, zato sem preživljal čas v Termah Topolščica. Urejena okolica
in nova infrastruktura bivalnih prostorov sicer ne sovpadata z zgarano stavbo
kopališča, ampak še vedno je dovolj prostora zame, da sprostim um in telo. Plavanje,
namakanje in sproščanje ob vodnih masažah so balzam za telo in duha, da še ob
bazenu plavam v rahlem dremežu na ležalniku. Seveda jaz ne bi bil jaz, če ne bi
vsaj malo pokukal v tekoče stvari in pregledal par nalog, ampak s samokontrolo
v enostavnem in lahkotnem smislu.
Zvečer me je
čakal prav poseben dogodek v Titovem mestu. Dom kulture Velenje je gostil 45
let Šaleškega folklornega društva Koleda. Prireditev je bila res posebna. V
prijetnem ambientu, ki ga ponuja stavba so se med nas pomešali nastopajoči v
narodnih nošah in pričarali posebno vzdušje že pred samo predstavo. Predstava
se je odvila v sproščenem in lahkotnem toku, ki se je selil od odra do roba
dvorane in nazaj na oder. Sprehodili smo se skozi revijo narodnih noš in plesov
iz našega, Slovenskega okolja z zgodbo, ki jo je risalo obdobje s trebuhom za
kruhom v Ameriko, služenje vojaškega stanu ali pa izobraževanje v tujih
deželah. Spoznal sem raznolikost te majhne dežele, ki jo rišejo narodni motivi
iz Bele Krajine, Rezije, Notranjske, Istre in Koroške. Spomnili so me na stare
šege iz preteklosti in v meni vzbudili ponos od kod prihajam.
Razmišljal
sem o lepoti svoje domovine, o lastni identiteti, ki se zdi davnaj pozabljena,
ampak včerajšnja prireditev dokazuje drugače. Še so mladi ljudje, ki vidijo
smisel v naših koreninah in k njim pristopajo z žarom veselja. Prireditev je
name naredila globok vtis in hvaležen sem, da sem imel priložnost biti prisoten
na njej. Upam, da bom imel tudi priložnost pri ohranjanju in predstavljanju
naše kulture širnemu svetu v katerem smo lahko del ogromnega mozaika, do takrat
pa si želim čim več tovrstnih dogodkov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar