ALI POZNATE LinkedIn?

Enostavno, LinkedIn je namenjen karierni plati življenja, na kateri lahko srečate karierne možnosti in raziskujete nadaljne priložnosti, predvsem pa je namenjen tistim, ki želijo svojo profesionalno pot vzeti bolj resno, zgraditi svojo kariero in se povezati z drugimi profesionalci.

Mogoče ste zanj že slišali ali pa tudi ne, vsekakor ga v Sloveniji uporabja neprimerno manj ljudi, kot ostala socialna omrežja in se na njem tudi manj dogaja, predvsem pa počasneje in drugače. 

LinkedIn je socialno omrežje namenjeno profesionalcem in čeprav je danes ena največjih socialnih platform, ostaja precej neznana širši javnosti, zato je vsekakor priporočljivo, da se z njo spoznamo.

Na prvi pogled je LinkedIn precej podobna platforma ostalim socialnim omrežjem, na kateri ustvarimo svoj profil, sprejemamo povezave z drugimi uporabniki in z njimi komuniciramo preko sporočil, ampak bolj specializirana v profesionalen pristop. V osnovi nadomešča tradicionalna mreženja, kjer spoznavamo ljudi, spregovorimo nekaj besed in izmenjamo poslovno vizitko. Kakorkoli, če znamo uporabljati katerokoli socialno omrežje, potem tudi z LinkedIn ne bo težav.

Preden si pogledamo nekaj osnovnih lastnosti za lažjo uporabo LinkedIn omrežja, dajmo pogledat zakaj bi ga sploh uporabljali? Čemu je namenjen in kako nam koristi?

V prvi vrsti je vsekakor uporaben za vzpostavljanje ponovnega stika s starimi kolegi. V mislih imam bivše sodelavce, sošolce, ljudi s katerimi ste povezani v profesionalnem smislu. Ali ne bi bilo super imeti stika z najljubšim profesorjem? Mislim, da ni bolj primernega načina, kot LinkedIn povezava, ki drži distanco od osebnega življenja in ponuja profesionalno komunikacijo, ter tako omogoča negovanje stika in poglabljanje znanja.

Svoj LinkedIn profil lahko uporabite, kot življenjepis, kjer so v urejenem vrstnem redu zbrane vse informacije, ko kandidiramo za službo. Enostavno vključimo povezavo do svojega profila v e-mail ali kot prilogo spremnemu pismu.

Vse bolj in bolj LinkedIn postaja orodje za iskanje zaposlitve. Platforma nas samodejno obvešča o prostih delovnih mestih glede na naše interese ob tem pa lahko vedno izkoristimo prilagojen iskalnik po naših žejah.

Vsekakor je vzdrževanje stikov pomembno, ampak za prihodnost kariere ni boljšega, kot navezovanje stika z novimi in novimi profesionalci. LinkedIn ponuja priložnost za spoznavanje novih profesionalcev iz lokalnega ali internacionalnega okolja, ki nam lahko pomagajo na karierni poti.

LinkedIn nam omogoča tudi sodelovanje v različnih interesnih skupinah v katere se lahko vključujemo in svojevrstno objavljanje člankov, ki so primerljivi s pisanjem bloga in povečujejo našo kredibilnost iz področje, medtem ko so vključeni na našem profilu.

Sedaj, ko smo pogledali in spoznali nekaj uporabnih funkcij tega socialnega omrežja se dajmo seznanit še z osnovnimi funkcijami, da bo uporaba platforme enostavnejša za začetnike.

Kot sem že opisal, je LinkedIn podoben ostalim socialnim omrežjem, predvsem Facebooku in tako se na našem Home zavihku prikazujejo glavne novice, ki so sestavljene iz objav naših povezav z drugimi profesionalci in objav podjetij, ki jim sledimo.

Naslednji zavihek je MyNetwork, ki je namenjen obstoječim povezavam, kjer najdemo seznam vseh profesionalcev s katerimi imamo vzspostavljeno povezavo, v tem zavihku pa se nahajajo tudi priporočljive povezave.

Jobs je zavihek namenjem iskanju zaposlitve v katerem so objavljena prosta delovna mesta. LinkedIn nam priporoča delovna mesta glede na naše informacije, ki vključujejo tudi lokacijo in posebne želje s katerimi dobimo priporočena boljša delovna mesta za nas.

Messaging je zavihek namenjen komuniciranju, kjer pošiljamo sporočila in komuniciramo z našimi povezavami. Notifications nas obvešča o dejavnostih na socialnem omrežju.

S tem smo spoznali osnovne funkcije za lažji začetek uporabe socialnega omrežja LinkedIn. Nekatere bolj poglobljene funkcije platforme lahko spoznate sami z raziskovanjem in bolj podrobnim spoznavanjem okolja LinkedIn. 

Za razširjeno različico lahko sklenete tudi mesečno naročnino s katero dobite dostop do dodatnih funkcij, ki v zgoraj opisani brezplačni različici, niso na voljo. Mogoče je še najbolj moteča funkcija “Who Viewed My Profile”, ki v brezplačni različici ni na voljo, ampak mislim da bo večina uporabnikov najdla dovolj uporabne podpore svoji karieri že v brezplačni različici LinkedIn. 

Za popolno karierno pot vam je na vojo vodnik za sestavo življenjepisa po mojih merilih, ki ga lahko snamete BREZPLAČNO!

povezava na moj LinkedIn

PREMIKAMO ČAS, AMPAK KAM?

Lahko bi rekli končno je prišel konec vlečenju ure naprej in nazaj potem ko je Evropska komisija napovedala, da bo predlagala ukinitev premikanja ure dvakrat na leto, pa vendar, kateri čas bomo imeli?

Vsekakor se mi zdi en čas za vso leto edini smiseln ritem, ampak Evropa ne bi bila Evropa, če se ne bi premetavala okoli tega kako se dogovoriti kateri čas bomo obdržali, bo to poletni ali zimski? Takoj po objavi namere Evropske komisije so se pojavili zagovorniki enega in drugega časa, še najbolj pa me je presenetilo, da se okoli tega lovijo tudi znanstveniki.

Za začetek moramo pogledati kaj sploh čas je in si razjasnit, da ni izmišljena enota, kot se dobi občutek pri tem, ko premikamo uro malo naprej in malo nazaj. Čas dokazuje sprememba stanja v prostoru in je precej pomembna enota, sploh, ker mu je podvržena vsa stvarnost na Zemlji na kateri živimo. Torej čas ni izmišljena enota, je pa relativna, kar pomeni, da se pojavlja v različni količini za isto enoto. 

Na tem mestu se ne želim spuščati v poglobljeno filozofsko, še manj fizikalno, razlago, ampak naj omenim osnovni koncept, ki ga je z relativnostno teorijo utemeljil Einstein. S hitrostjo se spreminja tudi čas, ki se z njo upočasnjuje. Torej bolj kot se približujemo svetlobni hitrosti, bolj vstopamo v brezčasje, ampak pri tem obstaja problem mase, ki onemogoča da bi vanj vstopili. S hitrostjo narašča masa in pri hitrosti, kot je svetlobna, začne materija razpadati, pri čemer se sprostijo ogromne količine energije. Eden od pogojev za nastanek jederske reakcije, ki se izkorišča v atomski bombi ali jederski elektrarni. 

S tem se dokazuje relativnost časa, kar lahko najbolj enostavno razložimo z njegovim dojemanjem. Dejavnosti ob katerih uživamo minejo, kot bi trenil, medtem ko se mučne stavri vlečejo v nedogled, pa čeprav na uri trajajo enako časovno obdobje. 

Ura je pripomoček s katerim merimo čas in njena razporeditev ni naključna. Leto dni traja toliko, kot potrebuje Zemlja okoli Sonca, kar je razdeljeno v dneve, ti pa naprej v ure in minute, ki jih merimo na naših stenah, rokah in danes na napravah v naših žepih. 

Tako smo dobili časovnico, našo merilno skalo, ampak kako določit, kdaj se menja dan? Si kar izmislimo, se dogovorimo, da za takrat in takrat velja da bomo menjali dan?

Ne, kot smo ugotovili je Zemeljski čas vezan na Sonce in tako se vanj vklaplja tudi dan. Poldne je Sonce na najvižji točki na nebu, kar pomeni, da žarki padajo pravokotno na Zemljo in takrat je ura dvanajst. Iz te razlage ugotovimo, da je pravilno umerjana ura v zimskem času in se moramo torej orientirati po tem času, razen če bomo naredili isto, kot smo naredili z meseci 

september, oktober, november, december, 

septa, okta, novem, deci,

7,8,9,10. Kateri meseci so to po vrsti danes?

9,10,11,12 za kar sta zaslužna dva rimska samodržca, ki sta želela svoj mesec in seveda mi, ki štejemo od Julija in Avgusta naprej narobe. Bomo tako merili tudi čas?

Upam da ne, ker dnevi pozimi niso krajši zaradi ure, ampak zato ker je Sonce nižje na nebu in je to pač del leta, ki pripada temi. Mislim, da je skrajni čas, da se urniki prilagodijo naravnim ciklom, ker naravni cikli se izmišljenim urnikom ne bodo.

prejmi naslednjo objavo na mail