Lahko bi rekli končno je prišel konec vlečenju ure naprej in nazaj potem ko je Evropska komisija napovedala, da bo predlagala ukinitev premikanja ure dvakrat na leto, pa vendar, kateri čas bomo imeli?
Vsekakor se mi zdi en čas za vso leto edini smiseln ritem, ampak Evropa ne bi bila Evropa, če se ne bi premetavala okoli tega kako se dogovoriti kateri čas bomo obdržali, bo to poletni ali zimski? Takoj po objavi namere Evropske komisije so se pojavili zagovorniki enega in drugega časa, še najbolj pa me je presenetilo, da se okoli tega lovijo tudi znanstveniki.
Za začetek moramo pogledati kaj sploh čas je in si razjasnit, da ni izmišljena enota, kot se dobi občutek pri tem, ko premikamo uro malo naprej in malo nazaj. Čas dokazuje sprememba stanja v prostoru in je precej pomembna enota, sploh, ker mu je podvržena vsa stvarnost na Zemlji na kateri živimo. Torej čas ni izmišljena enota, je pa relativna, kar pomeni, da se pojavlja v različni količini za isto enoto.
Na tem mestu se ne želim spuščati v poglobljeno filozofsko, še manj fizikalno, razlago, ampak naj omenim osnovni koncept, ki ga je z relativnostno teorijo utemeljil Einstein. S hitrostjo se spreminja tudi čas, ki se z njo upočasnjuje. Torej bolj kot se približujemo svetlobni hitrosti, bolj vstopamo v brezčasje, ampak pri tem obstaja problem mase, ki onemogoča da bi vanj vstopili. S hitrostjo narašča masa in pri hitrosti, kot je svetlobna, začne materija razpadati, pri čemer se sprostijo ogromne količine energije. Eden od pogojev za nastanek jederske reakcije, ki se izkorišča v atomski bombi ali jederski elektrarni.
S tem se dokazuje relativnost časa, kar lahko najbolj enostavno razložimo z njegovim dojemanjem. Dejavnosti ob katerih uživamo minejo, kot bi trenil, medtem ko se mučne stavri vlečejo v nedogled, pa čeprav na uri trajajo enako časovno obdobje.
Ura je pripomoček s katerim merimo čas in njena razporeditev ni naključna. Leto dni traja toliko, kot potrebuje Zemlja okoli Sonca, kar je razdeljeno v dneve, ti pa naprej v ure in minute, ki jih merimo na naših stenah, rokah in danes na napravah v naših žepih.
Tako smo dobili časovnico, našo merilno skalo, ampak kako določit, kdaj se menja dan? Si kar izmislimo, se dogovorimo, da za takrat in takrat velja da bomo menjali dan?
Ne, kot smo ugotovili je Zemeljski čas vezan na Sonce in tako se vanj vklaplja tudi dan. Poldne je Sonce na najvižji točki na nebu, kar pomeni, da žarki padajo pravokotno na Zemljo in takrat je ura dvanajst. Iz te razlage ugotovimo, da je pravilno umerjana ura v zimskem času in se moramo torej orientirati po tem času, razen če bomo naredili isto, kot smo naredili z meseci
september, oktober, november, december,
septa, okta, novem, deci,
7,8,9,10. Kateri meseci so to po vrsti danes?
9,10,11,12 za kar sta zaslužna dva rimska samodržca, ki sta želela svoj mesec in seveda mi, ki štejemo od Julija in Avgusta naprej narobe. Bomo tako merili tudi čas?
Upam da ne, ker dnevi pozimi niso krajši zaradi ure, ampak zato ker je Sonce nižje na nebu in je to pač del leta, ki pripada temi. Mislim, da je skrajni čas, da se urniki prilagodijo naravnim ciklom, ker naravni cikli se izmišljenim urnikom ne bodo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar