Prejšnji teden mi je pogled zajadral tja ko si nihče ne želi. V neuspeh. Zadnji čas se mi zdi, da se poskuša poraz predstaviti, kot nekaj enostavnega, nepomembnega, nekaj, kar je najboljše prezreti in iti naprej, pa se mi zdi, da ni ravno tako.
Neuspeh je individualen poraz v katerem posameznik ne doseže lastnih ciljev in ravno zato ga posameznik dojema osebno. Predvsem v podjetništvu je poraz tisto, kar predstavlja propad na celi črti, sploh ker je podjetnik vpleten v svoj posel s celim življenjem. V realizacijo poslovnega modela mora podjetnik v osnovi vložit ves svoj čas in sredstva, ki so mu na voljo ali pa sploh nima smisla, da se gre podjetništvo, zato je logično, da je neuspeh noga, ki kroži nad tvojo glavo, da te zdrobi, da je laser iz vesolja, ki cilja da te scvre.
Kakokorkoli obrnemo je neuspeh sestavni del uspeha in še več, po mojem mnenju je predvsem rokovanje z neuspehom tisto iz katerega poganja useph. Neprimerno več slišimo nejev, kot jajev v življenju in spet se vrnemo tja kje se vse začne. K nam samim, kako takšne situacije sprejemamo in se na njih odzivamo.
Težko se je za karkoli motivirat, ko se znajdeš v dnevu v katerem ne bi smel biti, ki ga nisi nikoli videl, sili te da si del njega, da je tvoj dan tisti, ko se vse vsipava pred tvojimi očmi, brez da bi imel vpliv na karkoli in še tvojemu psu si ta dan odveč, da se pri vhodu obrne stran. Dan ko se ti zdi da boš umrl, pa si dalje od tega, kot bi si želel. Ranjena divjad na katero se vsuje še dež, da te lahko poškropi še avto iz luže na pločniku. Takrat je najboljše stopit na stran, reči ničesar, ničesar narediti in biti nihče. Pustiti, da se neuspeh odplakne vstran in počakat za naslednji poskus zadeti v polno.
V življenju ni vprašanje če nam bo spodletelo, ampak kako se na to odzovemo, predvsem pa to, da se zavedamo, da nismo edini, ki nam spodleti, ampak da je spodleto že vsem pred nami in bo tudi tistim za nami.
Thomas Edison je zato da je izumil žarnico potreboval deset tisoč različnih poskusov. Nikakor ni in ni našel prave kombinacije, da bi žarnica svetila in vsak njegov dan bi lahko bil takšen, kot sem ga opisal zgoraj, ampak ni bil.
Na neuspeh lahko gledamo iz različnih zornih kotov. Lahko nas ovira in frustira, lahko pa nam vliva novega zagona in tako je Edison gledal na neuspeh. Vsakič ko žarnica ni delovala je bil to zanj uspešen pokazatelj načina, ki ne deluje in z vsakim nedelujočim načinom je bil bližje, da je žarnica na koncu svetila.
Takšno dojemanje neuspeha je bogata lekcija iz katere se lahko ogromno naučimo, od tega na kaj se koncentriramo, pa na koncu do tega, da je vsaka skrb glede neuspeha odveč, ker je potrebno imeti prav samo enkrat. Enkrat je dovolj, da se vse poklopi in steče tako kot mora, enkrat je dovolj, da stvar funkcionira in logično so na tej poti spodrslaji, ki jih je potrebno odpravit, zato ti za konec puščam misel o neuspehu, ki je kratkoročna okoliščina v trajnem uspehu. S tem mislim, da neglede na to kolikokrat nam spodleti do takrat, da stvar prvič, bo od takrat naprej delovala vedno znova in znova.
Ni komentarjev:
Objavite komentar