Očitno me je medijski prostor ponovno sprovociral, da napišem nekaj na temo politike, ki jo praktično od konca volilne kampanije v ZDA polni presenetljivo izvoljeni predsednik Donald Trump. No, njegova izvolitev ni bila nobeno presenečenje, ker so nekatere stvari pač očitne, zato toliko bolj z lahkoto ponovno postavljam na kocko vso svojo kredibilnost, kot takrat, ko sem napovedal kdo bo zmagal na ameriških volitvah.
Pa da se osredotočim na aktualno dogajanje v katerem se več ali manj sliši ogorčenje iz vseh strani. Zgrožene so politične entitete, še bolj zgroženi so mediji in potem posledično še publika in vsi z eno stvarjo. Z delom Donalda Trumpa.
Kaj pa je pravzaprav naredil?
V tem obdobju še nič konkretnega. Praktično edina akcija, ki jo je izvedel je prepoved vstopa prebivalcem določenih muslimanskih držav v ZDA in ta je požela množično zgražanje. Sicer je to regulativo sodišče že zavrnilo, pa vendar, šlo je za začasen ukrep z določenim rokom v katerem bi naj administracija pripravila konkretne postopke in pogoje za sprejem državljanov iz tovrstnih držav. Je to res razlog za linč novo skreirane administracije? Vsekakor, če bi bili pragi ostalih pometeni, pa niso.
Očitno imam navado, da se vedno postavim na nasprotno stran množičnih prepričanj, od koder verjetno izvira moje simpatiziranje z Donaldom Trumpom, pa čeprav mi to ostaja zadnja briga v življenju. Nekako sem se do sedaj naučil, da ne gojim pretiranih simpatij do političnih opcij, ampak na drugi strani tudi ne kupujem pretiranih reakcij in ravno zaradi tega so stvari v osnovi precej enostavne in, hvala bogu, tudi bolj jasne, kot se jih želi prikazati.
Če začnem tam, kjer sem prejšnjič končal. Tisto, kar je prineslo Donaldu Trumpu zmago, so mediji, ki so v današnjem svetu strukturirani v neko monotono hierarhijo. Gre se zato, da informacije povzemajo eden od drugega navzgor po piramidi, do največjega. Eden takšnih igralcev je medijska hiša Reuters, ki je v priporočilih novinarjem nakazala smernico, da naj novo administracijo tretirajo kot tiranijo. Verjetno je sedaj bolj jasno zakaj se demonizira predsedovanje Donalda Trumpa v vseh medijskih kanalih in postane logično tudi javno mnenje, ki je milo rečeno, zgroženo.
Kot prebivalce Evrope nas v prvi vrsti zanima opredelitev domače politike, ki pred občinstvom tekmuje kdo bo bolj pobruhal izbiro američanov v zakulisju pa sivi lase, kar je popolnoma razumljivo. Stric Sam je enostavno rekel dovolj razvajenemu otročaju, ki se že pred klofuto valja po tleh in cmeravo javka nad nepravico, ki se mu godi. Očitno je bilo dovolj skrivanja pod mamino obleko in je čas, da otročaj odraste, v Evropski politiki pa je problem to, da ni entitete, ki bi bila sposobna takšne odgovornosti, zato jo je lažje preložit na Donalda Račka, čeprav se že kažejo prvi indikatorji nesposobnosti evropske politike, kot celote.
Spet napletam zgodbo, ki se vleče skozi nos ob prehladu, ampak tako je, ko skušaš približat celo solato, ki raste okoli sage, zato naj preidem na dejstva zakaj je Donald Trump prava izbira?
Prvič in kar se meni zdi najpomembnejše je to, da je zmagal na volitvah. Ne poznam ameriškega sistema do potankosti, ampak dejstvo je da ga je izvolilo ljudstvo in njegovo odločitev je potrebno spoštovat, ker ne vem če je ravno pametna poteza, da ljudstvo samo demantira svojo odločitev. Potem je edina logična, razlaga, da je glasovanje ljudi nesmiselno in ne potrebuje volilne pravice. Bi si res radi odvzeli to pravico?
Ne vem koliko ta podatek sovpada s temo, ampak se mi zdi vredno omembe. Za Donalda Trumpa so glasovali prijatelji, znanci, sorodniki njegovih gorečih nasprotnikov in to je edini razlog, da je njegova zmaga lahko presenečenje. Zakaj? Ker niso govorili o tem za koga bodo glasovali, mogoče so celo govorili, da bodo glasovali proti njemu, ampak na volišču so oddali glas zanj.
Drugič, odnosi z Rusijo se bodo nedvomno otoplili. Tukaj govorimo o dveh velesilah, o dveh rivalih, ki sta bila v zadnjem obdobju na nitki medsebojnih odnosov. Problem vsega skupaj je da imata tako eden kot drugi arzenala na pretek, tudi takšnega, ki zbriše mene z računalnikom in Zemljo vred v prah vesolja. Glede na to dejstvo je skrajni čas, da se naredi korak naprej in v to smer gre pravzaprav Donald Trump. Ruska vlada ima več težav z ameriškimi medijskimi hišami, kot njihovim predsednikom, saj nenazadnje zahteva opravičilo njihovega novinarja, zaradi neprimernih izjav, pa vendar ostaja naklonjena predsedniku ZDA.
Tretjič, Donald Trump daje občutek precej introvertiranega predsednika, ki je usmerjen v lastne probleme in izzive. Verjetno so obeti prehitri za tehtanje, pa vendar, ali smo morebiti dočakali konec pometanja Yenkijev po svetu? Seveda ima Donald Trump lastne interese in ravno zato bo treba počakati na prve indikatorje tega ali zna videti tudi druge ali pa ga zanima le lastna tazadnja. Po mojem mnenju so obeti dobri, ker vsaj kar zadeva krizna žarišča, se jih loteva z reševanjem v kolektivnem smislu.
Četrtič in tudi na zadnje, pa se mi zdi izjemno pomembna njegova pripravljenost na sodelovanje. V mislih imam predvsem prvo srečanje s predstavniki IT industrije, na katerem se verjetno niso dogovorili ničesar pametnega in potem naprej, srečanja z Jack Maajem, predstavnikom Alibabe, ki že nakazujejo na globalni dialog s Kitajsko.
Zaradi zgoraj omenjenih točk menim, da Donald Trump ni slaba izbira, ne za američane in ne za globalno dogajanje, predvsem pa sem prepričan v to, da prihodnost s tem predsednikom ZDA ni tako črna, kot nas skušajo prepričati mediji. Ena stvar, ki bo pokazala in povedala je čas in zato naj zaključim s humorjem, navdihnjenim iz medijske črnine. V kolikor imam prav, bomo videli, če pa se motim, potem tukaj ne bo nikogar, ki bi to lahko povedal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar