Že nekajkrat sem omenjal evropski polom in namerno izključil EU iz druščine globalnih igralcev, ki jih v prvi vrsti predstavljajo Rusija, ZDA in Kitajska. Zadnjič sem opozarjal na pomembnost lokalnega razvoja in skozi cirkuško areno, ki se odvija v Bruslju imamo dokaz, da je še kako pomembna močna lokalna skupnost, mogoče ne danes, ampak zagotovo jutri.
V predlogi je nov načrt unije za prihodnost in ena najboljših prispodob, ki opisuje delovanje Evropske unije je naslednji opis, ko je zastopnik evropskega projekta Jean Claude Juncker za vstopno točko promoviranja novega načrta izbral državo, ki o EU nima vizije, v vsem pa prikimava evropskim birokratom. Obiskal je Slovenijo. Sicer je že stereotipno znano, da slovenska politika nima hrbtenica, ampak to bolj spada med lokalno tematiko, danes pa se želim bolj posvetiti politiki na celinski ravni.
Karavana EU se je sedaj ukvarjala z izvolitvijo predsednika Evropskega sveta, kateri je še en mandat postal Donald Tusk. Zmagal je zveliko večino v kateri so ga podprle vse članice, razen ene. Kakšen absurd se gre Evropski parlament je prav ta, da ga ni podprla matična članica Poljska iz katere kandidat prihaja. Razvidno iz medijev, zaradi političnih igric doma, ampak ne glede na to koliko demokracije želi odražati tako večinska podpora, ni za zanemariti nasprotovanja države iz katere kandidat prihaja.
V prvi vrsti se sprašujem koliko večinska sploh je ta podpora?
Glede na to, da danes govorimo o Evropi več hitrosti v kateri nedvomno prosperirajo močnejši igralci, bi lahko večino karikirano opisali, kot soglasno prikimavanje odločitvi Nemčije. Koliko je v takšni izjavi smiselne razlaga presodite sami, ampak rad bi opozoril na vzorec iz preteklosti. Imenovanja Jeana Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije nista podprili Velika Britanija in Madžarka.
Kaj smo videli v nadaljevanju?
Danes Evropa nadaljuje pot brez Velike Britanije, upam pa si trditi, da Madžarska ni ali vsaj ni bila daleč od tega, da gre po samostojni poti. To nam je pokazala migrantska kriza v kateri je Madžarka zavzela trdna in odločna stališča na nasprotnem polu od Evropske unije. S tem je ostala praktično izolirana in ne slišana v množici partneric, navideznih partneric. Kasnejši razvoj dogodtkov je pokazal, da imajo določene članice stične točke z Madžarsko politiko in šele s tem se je lahko Madžarska počutila delno slišano.
Sedaj se ne počuti slišano Poljska. Kam lahko to vodi smo že videli, vprašati se moramo ali si tega želimo? Glede na to da nenehno gledamo kako so evropski birokrati izgubili stik z realnostjo, verjetno ne, zato ne bi smeli pustiti, da neuspela birokracijo uničuje demokracijo v kateri se nasprotna stran ne počuti slišano in v kateri se počuti zaničevano.
To ne mora trajati v nedogled. Trajalo bo tako dolgo, dokler bo imel center dovolj moči in bojim se, da bo jo prej izgubil, kot spoznal, da Evrope ni brez vseh deležnikov v njej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar