ZAKAJ SE POSTITI?

Tradicionalno pustu sledi pepelnica, ki jo zaznamuje strogi post in v krščanski kulturi pomeni  začetek štirideset dnevnega postnega obdobja pred Veliko nočjo.

Preden te prevzame občutek da me je odpeljalo versko doživljanje posta, naj povem da je ta članek namenjen popolnoma praktičnim vidikom posta. Seveda pa se ne moremo izognit verskemu doživljanju posta, saj ga poznajo praktično vse dominantne religije, pa tudi zakaj bi se temu izogibal? 

Ne vem zakaj se tako otepamo verskega vidika vse dokler gre za nauk, ki se širi v okolju kateremu smo podvrženi. Zdi se mi, da bliže kot nam je verska doktrina, lažje kot nam je dostopna, tem bolj jo zavračamo in bolj kot je oddaljena, bolj ko prihaja iz drugih koncev sveta, bolj smo ji pripravljeni pripadat in jo sprejemat, pa čeprav v zasanjani romantični podobi.

Vsekakor je duhovni vidik zelo pomemben v življenju človeka in zato bi mu morali posvetiti več pozornosti, vsekakor več kot smo je pripravljeni posvečat v sodobnem svetu in vsekakor več v tistem pravem, iskrenem smislu.

Duhovnost nas skupaj s fizičnim in mentalnim združuje v človeško bitje in kako se vse poveže v smiselno celoto nam praktično kaže post.

foto: Trinity

Prva asociacija na post je vsekakor odpoved hrani in v našem okolju vzdržnost do mesnih jedi. Asocijacija je vsekakor pravilna, saj katoliška doktrina zahteva odpoved mesu vsaj dvakrat v štiridesetih dnevih in se stopnjuje preko vzdržnosti do mesa vsak petek do tega da se prehranimo zgolj s kruhom in vodo. V tem okviru so si podobne vse dominantne verske doktrine. Glede posta se razlikujejo v posameznih niansah, skupno jim je pa to, da prakticiranje posta upada skozi celotno družbo.

Zakaj?

Verjetno zaradi brezbrižnosti in oddaljevanja od sebe, od svojega bistva, od tistega kar človek je in kaj bi naj bil.

V krščanski doktrini se postni čas odvija v zelo primernem času. Verjetno so tudi ostale doktrine izbrale primeren čas v letu, ampak krščanstvo mi je znano in ta čas je med zimo in pomladjo. Torej v času, ko prehajamo iz najbolj zahtevnega letnega časa za preživetje človeka v bolj blagi del leta, ko se že pojavi prva sezonska hrana. 

Čez zimo se gibljemo manj, jemo bolj obilno in močno hrano, kar je povsem normalno za človeški bioritem. Dnevi so krajši in ne glede na to koliko jih podaljšamo z umetno lučjo je človek še vedno dnevno bitje. Zunaj je mrzlo in vzdževanje temperature je razlog za prej omenjeni vnos hrane s katerim pa se v telesu kopičijo tudi odvečne obloge. Postni čas je priložnost da telo temeljito očistimo, da ga pripravimo na novo sezono toplejšega dela leta. K temu nedvomno spada odpoved hrani. Tako damo priložnost telesu da izloči odvečne snovi, ki so se nakopičile čez zimo.

Mislim da je sedaj že postalo jasno zakaj je dobro da opravimo post, ne glede na to ali se naslanjamo na versko vsebino ali ne. Gre zgolj za to, da namenimo neko obdobje v letu temu da prečistimo telo s tem da se odpovemo vnosu hrane, povečamo količino vode ob tem pa vztrajamo tudi pri tem da se odpovemo raznim priboljškom, kot so sladkarije in slanarije.

Že sama odočitev da sprejmemo post, od nas zahteva nekaj mentalnega napora in miselne trdnosti, v bolj poglobljenem smislu pa nas nagovarja k temu da postanemo boljši. Tako kot čistimo telo nepotrebnih in celo škodljivih snovi, ki so se nabrale skozi zimo, očistimo tudi misli in se trudimo da smo prijazni, spoštljivi in dobronamerni. S tem dobi post popolnoma nov pomen v katerem ne gre več le za to čemu vse se moram odpovedati, ampak za to kaj lahko dam in kako lahko prispevam k boljšemu svetu.

V duhovnem smislu se na tem mestu ne bomo poglobljeno spuščali v post, predvsem zaradi tega ker je duhovnost intimno doživljanje vere vsakega posameznika. Različne religije predstavljajo različne koncepte, zagotovo pa lahko na tem mestu rečemo da tako kot post krepi fizično in mentalno, tako blagodejno vpliva tudi na duhovno krepost. Ponuja nam priložnost za bolj poglobljeno doživljanje sebe in sveta, ki nas obdaja, ponuja nam priložnost da postanemo boljši in prispevamo k skupnemu dobro, če ne drugače, tako, da darujemo v dober namen vse kar smo prihranili skozi postno odpovedovanje.

foto: bahaiteachings.org

Skozi ta članek smo ugotovili da post blagodejno vpliva na vse nivoje človeka. Opravlja predvsem očiščevalno funkcijo v bolj poglobljenem smislu pa stimulira to da smo pripravljeni na spreobrnenje in da smo pripravljeni narediti korak do tega da postanemo boljša oseba. 

Ostane le še vprašanje koliko blagodejnim učinkom, ki jih prinaša post, dovoliš v svoje življenje?

Preberi še:

SPOMLADANSKO ČIŠČENJE JETER

PREHLAJENA NADLOGA

Precej znana tema na mojem blogu v zadnjih dneh je razstrupljanje telesa in spomladansko čiščenje, ampak jaz imam drugo težavo. Počasi sicer preklapljam na spomladanski ritem življenja, a hitro se je prikradel nahodni stric. Sicer sem želel začeti s prilagajanjem prehrane in stopnjevanju aktivnosti na letni ritem, ampak očitno se moram prej pogovorit s svojim imunskim sistemom. Imunski sistem je najbolj zanimiv del človeškega telesa. Od njega je odvisen dnevni obstoj človeka še bolj pa me privlači dejstvo, da je neraziskan in še vedno popolna neznanka. Vse bolezni so posledica pomanjkljivosti imunskega sistema, pa če govorimo o prehladih ali pa težkih in neozdravljivih bolezni. Vedno je razlog, da se telo ni sposobno borit s spremembo, ki se odraža s simptomi. Sedaj se ubadam z blagim prehladom, res blagim. Kadar se srečava zares, me za dan položi v posteljo, nesposoben za premikanje in spanje se moram v dremežu prebit skozi tisti dan. Tokrat nič posebnega, s polnim nosom in kihajoč prebiram ure, ker koncentracija pa le ni na znanem nivoju. Moram priznati, tovrstnega prehlada pri sebi sploh ne poznam, zato tudi telo podpiram nekoliko drugače, kot običajno.

Telo je v petinsedemdesetih odstotkih sestavljeno iz vode. Večinski delež, ki pomeni tudi večinsko potrebo po pozornosti. V času zdravljenja se moj vnos vode v telo znatno poveča. Vsakič ko srečam kozarec naredim nekaj požirkov. Pitja vode se poslužujem zato, da telo čistim. Nenehno nadomeščam staro z novo vodo in tako sem v ciklu filtriranja telesa. Poznam ljudi, ki se prehlada lotijo s postom. Bolezen prebolevajo samo z vodo in čiščenjem telesa. Osebno lahko trdim, da so ti ljudje eni z najtrdnejšimi imunskimi sistemi kar jih poznam. Sam tovrstnega zdravljenja še nisem poizkusil, verjetno tudi zato ker nanj nisem pripravljen, ampak vsekakor zveni logično.

Za lajšanje simptomov si kuham čaj iz materine dušice, ki je ena mojih najljubših rastlin na travniku. Obožujem njen čaj in si ga večkrat privoščim, sedaj pa ga pijem še bolj intenzivno. Materina dušica je zel, ki jo začuda priznava celo medicina. Njeni blagodejni učinki so zame kot nalašč za zdravljenje oziroma lajšanje prehlada. Pozitivno vpliva na dihalne poti in lajšanje kašlja, meni najpomebnejša lastnost v prehlajenih dneh pa je, da sprošča, pomirja in krepi živce. Čaju dodam med in limono, ki krepita moj imunski sistem. Čaj pustim, da se nekoliko ohladi in s tem se ohranita med in C vitamin.

 

V mojem dnevnem jedilniku je obvezno jabolko. O uživanju jabolka je bilo povedano že toliko vse od mojih osnovnošolskih let in ni bil EGO prvi, ki je odganjal zdravnika stran. Jabolko omenjam, ker je odličen antioksidant in kaj bi mi lahko prišlo bolj prav v teh
dneh?         



Tako poteka moje zdravljenje tega kar me je srečalo, karkoli že to je. Pravijo da se prehlad zdravi sedem dni, če ne pa mine v enem tednu, ampak telo pa vendarle podpiramo z zdravim slogom in ne čakanjem, da se bo podprlo samo.  Naravnan sem v smer, da Zemlja počasi vstopa v pomlad in začela se bo polna aktivnost narave, zato pripravljam svoje telo na prihajajoče obdobje s kar se da veliko mero lahkotnosti za letno aktivnost. K imunskemu sistemu se zagotovo še kdaj vrnem, saj ga je najboljše krepit v zdravem telesu, a tokrat mi je najpomembnejše pregnat ta prehlad in postat spet polno aktiven.

VODA ZA ZAČETEK

Zadnjič sem opisal svoje stanje o lastnem zadovoljstvu in spoznanje, da je čas za spremembo. Ob vseh nivojih nezadovoljstva se vprašaš kje začeti medtem ko bi rad spremenil vse. To se ne da, pa tudi če poskusiš je možnost uspeha tako majhna, da se ne izplača. Večina ljudi se odloči za spremembo momentalno in želi spremenit celotno kvaliteto bivanja, ampak ker temu ni kos se po hitrem postopku vrne v stare tirnice življenja. Skoraj nemogoče se mi zdi iz nič začeti zadovoljevati vse nivoje hkrati.

Odločil sem se, da bom začel z delom na svojem telesu, torej fizično obliko sebe. Moje objave se bodo nanašale na fizično aktivnost in aktivnosti, ki efektirajo telo, zato bom danes nekaj besed namenil večinskemu gradniku našega telesa in znanilki življenja, vodi. Naše telo je v 75% sestavljeno iz vode, kar pomeni, da je kot večinski predstavnik našega telesu tudi izjemno pomembna za pravilno delovanje. Človek naj bi dnevno zaužil dva do tri litre tekočin, ampak pozor, ni vsaka tekočina v prid dnevnemu priporočilo. Sladke pijače, alkohol, kava so prej ovira na poti do primerne dnevne hidracije. Voda je nedvomno najbolj primerna tekočina za človeško telo, ampak kot mnogo drugih, tudi sam rad popestrim dan s pitjem kave. Kava veže iz telesa vodo in ga dehidrira, zato jo je potrebno primerno nadomestit. Sam po pitju kave zaužijem pol litra vode, pa se mi ta tema niti ne zdi toliko pomembma, ker je že pitje vode ob uživanju kave dobro uveljavljeno pravilo v gostinskih lokalih.

Koliko pa dejansko užijemo vode čez dan?

Iskreno povedano zase nisem prepričan, zato bom posvetil več pozornosti na količino vode, ki jo užijem čez dan. Primerno hidrirano telo se izžareva v vedrem obrazu in lepi, čisti koži, zato punce pozabite puder, pijte vodo. Sam bom dan začel z vodo. Torej prva stvar, ki si jo zjutraj privoščim bo kozarec naravne vode. Za dovolj uživanja vode skozi dnevne aktivnosti sem si priskrbel pol litrsko plastenko, torej jo moram vsak dan spraznit vsaj štiri krat. Mislim, da navada na primerno hidracijo ne bi smela biti prevelik zalogaj, zato bom o učinkih vsekakor v kratkem tudi poročal, sedaj pa bi nekaj več besed naklonil še kvaliteti vode.

 

 

Samoumevno je, da voda iz vodovoda vsebuje klor, čeprav nihče pravzaprav ne ve čemu v njej služi. Mene osebno razlaga o bakterijah in nekih varnostnih razlogih ne prepriča, vem pa, da je klor škodljiv vsem živim organizmom, tudi meni. Iz pohajkovanj vem, da se v naravi najde voda in čeprav vedno ni videti, je tudi pitna, brez klora. To me je naučila Kenija v sušni dobi in zato še z večjim veseljem pijem vodo mogočnih izvirov domačih krajev. Obožujem naravno vodo in sčasoma sem se navadil odhajat po zalogo k lokalnemu izviru. Razlog je predvsem razlika med vodnim izvirom v naravi in vodo, ki priteče po vodovodnih ceveh. Ja, sčasoma je ta razlika tako očitna, da je odpor do vodovodne vode prevelik, zato jo uporabljamo za kuhanje, pijemo pa izvirsko vodo. Vsekakor vsakomur priporočam, da se odpravi po vodo v naravo, tam kjer je voda doma in hitro se zna zgoditi, da bo telo protestiralo proti vodovodnim cevem.