Prikaz objav z oznako lokalno. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako lokalno. Pokaži vse objave

sreda, 1. marec 2017

KAJ PA LOKALNO?

Ne vem ali se zdi samo meni ali pa je res nekaj na tem, da nikjer več ne govorimo o lokalnih zadevah. Če bi potegnili črto potem je na dnevni tapeti Trump, Trump in še več Trumpa, ko si ga že res sit se malo pojavi Putin, pa za strah nekaj Kim Džong Una, to je tisti dobro rejeni S. Korejec, ki se požvižga na vse in rožlja na vzhodu Azije. O nas pa praktično nič, sicer vemo, da se levi in desni ne marajo, da si nenehno podajajo žogico sem in tja, pa da kar zadeva ljudstvo, se še bolj ne marajo levi in desni. Vlada nekaj dela, potem so stavke, pa se spet nekaj dela in splošno znano je da imamo mandatarja za cmero, janšisti so tako in tako fašisti, levi, pa levaki iz FDV-ja. 

Verjetno sem že omenjal, da se mi zdi lokalni razvoj pomembnejši od globalnega, ker nenazadnje je svet v tej obliki, da gradimo globalno iz lokalnih delcev, ki ga sestavljajo, zato menim da niso časi, ko bi lahko zanemarjali dogajanje doma ali pa se z njim igrali, kot to počnemo danes. Mislim, da je skrajni čas da začnemo več pozornosti polagat stanju doma in da začnemo graditi državo sposobnih ljudi, takšnih kot smo.

Od nekdaj me je privlačil svet, ki sem ga opazoval od daleč, drznil pa sem si stopit tudi vanj in ga pogledati bližje. V življenju vsi sprejemamo odločitve kje in kako bomo živeli in jaz sem jo sprejel, da bom živel tukaj, v Sloveniji. Ne bom lagal, da mi zaradi tega ni bilo kdaj žal, ampak še vedno sem poln optimizma in predvsem upanja, da lahko iz te države ustvarimo prijetno okolje, ki bo znalo poskrbeti za starejše in bo nudilo spodbudo mlajšim generacijam. Pravzaprav je to edina pot, da bomo lahko sploh živeli naprej. Popolnoma mi je jasno, da nismo vsi zagriženi borci, aktivisti in da nimamo vsi volje do ukvarjanja se s politiko, ekonomijo, šolstvom in vsemi ostalimi stvarmi ob vsakodnevnih skrbeh, ampak to še ne pomeni, da ni možno podpreti lokalne skupnosti.
+

Ne glede na naš proračun vsi trošimo, ker živimo v denarnem sistemu, ki je vpet v naš vsakdan. S svojim denarjem smo odločevalci, ki podpirajo tiste, katerim dajemo denar in če začnemo podpirati lokalna podjetja, pa je teh že zelo malo in preidemo na posameznike, ustvarjalce, pridelovalce, kogarkoli že iz lokalnega okolja, se bo stanje v državi neprimerno izboljšalo. Verjetno me sedaj gleda kakšen skeptik, ki nemudoma kontrira s ceno, ampak enačba je precej preprosta. Ne govorim o plači, ki jo je potrebno namenit lokalni ekonomiji, govorim o sto evrih, pa še te na leto. Če namenimo sto evrov na leto za podporo lokalnim izdelkom to pomeni, da se bo v domačem gospodarstvu zbralo dvesto milijonov evrov, ki bodo podprli naše sodržavljane. Sto evrov na leto, kar je manj kot deset evrov na mesec, kar je slabe tri evre na teden. Mislim da je takšen znesek že večini smešen, da bi imel sploh smisel, ampak dvesto milijonov pomeni da v petih leti v domačem gospodarstvu akumuliramo eno milijardo evrov. 

Kaj bo imel od tega posameznik?


Z več kapitala v domačem gospodarstvu in močno lokalno ekonomijo bomo imeli boljšo kvaliteto življenja, stabilno socialno družbo, boljše šole, boljšo zdravstvo, boljšo infrastrukturo in več priložnosti za uresničevanje naših ambicij, zato podpirajte lokalno.   

četrtek, 4. februar 2016

SUPERHRANA

Danes trg z živili sičijo izdelki s super naravnimi lastnostmi. Ponujajo polno vrednost vseh zahtevanih sestavin za dnevne potrebe človeškega organizma, izboljšujejo počutje in pozitivno vplivajo na naše zdravje. Moje izhodišče prihaja od nekje drugje, daleč od trgovinskih polic in nakupovalnih centrov. Sem človek, ki nenehno obira in lovi učinkovitost, zato močno dvomim v smotrnost kupovanja »superživil«.
Z oziranjem v življenja naših babic, ki so hrano pridelale doma, mi je postalo popolnoma nelogično zakaj bi ljudje kupovali živila po tako visoki ceni v trgovini? 
Bode predvsem obratno sorazmerna povezava med ceno in količino. Če je pred časom veljalo prepričanje, da se hrana kupuje v trgovini, ker se je doma ne izplača pridelat, se danes o tem ne sprašuje nihče več. 
Kupovanje hrane je samoumevno in za kvaliteto se odšteje več. Kot zvestega analitika me je zanimalo ali ni bolj smotrno tako imenovane super kakovostne hrane pridelat doma in odgovor me niti ni toliko presenetil. 
Superživila iz trgovinskih polic niso doma v našem okolju, torej jih ni mogoče pridelat, če že, pa vsaj ne enostavno ali pa je njihova pridelava pravno-formalno regulirana.
Oditi v trgovino in kupit je zame vsekakor preveč tipično potrošniško razmišljanje, zato so me zanimali razlogi, zakaj superživila prihajajo iz daljnih dežel  ni pa jih pri nas? Odgovor je preprost in logičen. Nihče ne bi odštevali visokih vsot za nekaj kar lahko pridela sam in ker je živilo sploh super in boljše kot lokalno, precej lažje opravičimo logistične stroške in izkoriščanje tretjega sveta.



Vsekakor nas narava v lokalnem okolju ni prikrajšala za superhrano, le reklamira je ne nihče. 
V prvi vrsti je kvaliteta živila odvisna od semena. Ja, tudi živalski produkti so odvisni od kvalitete krme. Kvaliteta raste z reduciranjem škropiv in se stopnjuje do ekološke pridelave, ki popolnoma zadosti telesnim potrebam po hrani ob tem pa še racionalno gospodari s ciklom virov in to je zame superhrana.

Med nami živijo ljudje s potrebami po specifičnih vsebinah živil. Vsekakor jih lahko najdejo na gredi v dosegu roke. Narava v lokalnem okolju zadovolji vse potrebe človeka in vsak človek, ki pozna svoje potrebe, bo temu pritrdil. Superhrana raste na naših vrtovih in v naši divjini, da izkoristimo njene lastnosti, pa se moramo distancirati od vsak teden novega trenda, ter se ozreti v lokalno okolje.
Bliža se pomlad in narava se bo prebudila, hkrati pa servirala prvo superhrano. Izkoristite jo!