ŠAHIST

Šah je igra vseh iger v kateri o zmagovalcu odloča mojstrstvo. V laičnih krogih velja za odraz inteligence posameznika, ki je…huh… pameten. Sam o šahu praktično ne vem ničesar, ampak je igra in igro se igra. Tudi o življenju ne vem ničesar, ampak sem tukaj in tako, kot pri šahu, se odločim ali bom igral.

Sam izredno rad sedem za partijo šaha, čeprav kot sem že prej povedal, o igri nimam pojma. Ne poznam nobene strategije, nisem prebral nobene knjige, razen Šahovski avtomat, ki je zgodovinski roman. Nasprotnika lahko premagam le tako, da mu poberem vse figure za končni mat. 
Vsekakor nimam razloga da bi iz sebe delal idiota, pa kljub temu rad sedem za mizo in odigram partijo. Ne, moj razlog je izziv, ki me čaka in ta je končna zmaga. Precej utopično glede na prej opisano, ampak poglejmo. Imam šestnajst figur, enako kot moj nasprotnik. Igram s temnimi, torej je nasprotnikova poteza prva. Vse kar vem je, da ima prednost prve poteze in če želim zmagat jo moram nadoknadit, na drugi strani pa ker o igri ne vem ničesar ohranim varnost, da ne naredim brezglave napake. Nasprotnik je potegnil prvo potezo, torej sem na vrsti jaz. Na voljo imam tri možnosti. Ali ponovim potezo nasprotnika, ali jo zrcalim ali pa odigram po svoje. Odločitev je popolnoma moja in odločam se znotraj svojih sposobnosti. Tako lahko ponovim ali zrcalim nasprotnikove poteze in računam, da se bo zmedel ali pa si zaupam in igram svojo igro. Cilj ostaja enak, končna zmaga. 
Igra se nadaljuje in z vsako figuro, ki jo vzamem je nasprotnik šibkejši, z vsako figuro, ki jo nasprotnik vzame meni sem šibkejši jaz. Med partijo uporabljam vso znanje, ki mi je na voljo. Preizkušam kalkulacije -do konca, poskusim z zavajanjem -previdno, upoštevam psihologijo -agresivno, itn. 
Moji možgani delujejo intenzivno, na najvišjem nivoju, pa vendar v nenehnem prepričanju, da ne bo dovolj. Popolno mučenje, bi lahko rekli na prvi pogled, ampak ne, da bo igra takšna sem vedel že takrat, ko sem se odločili da sedem za mizo. Partijo igram predvsem zaradi tega, da uporabim vso svoje znanje, da uporabim tudi tisto že zdavnaj pozabljeno znanje, da vidim nove povezave med vsem znanjem, ki ga imam in da na koncu prevlada občutek zmagoslavja, ne glede na to ali sem partijo dobil ali izgubil.    

Ne naštevaj kaj potrebuješ, da bi lahko začel, ampak išči kaj ti je na voljo, da dosežeš cilj!

Življenje je v mentalnem smislu popolnoma enako. V vsem širnem vesolju smo sami in sami se odločimo kako bomo odigrali svojo igro. Na voljo so nam vsa znanja, ki smo jih tekom življenja pridobili in vse izkušnje, ki smo jih osvojili. Na voljo so nam vsa  znanja, ki čakajo, da jih odkrijemo in iz njih razširimo lasten horizont. Čakajo nas v knjigah, na spletu, pravzaprav na vsakem koraku, potrebno jih je poiskat in uporabit, zato se je popolnoma brez pomena naslanjati na vse časar nimamo, potrebno je pozabiti na vse če-je in izkoristiti tiste stvari, ki jih imamo, ki smo jih vedno nosili s sabo in jih vedno bomo.