Tako, pa sem tukaj. Sedim za računalnikom, razmišljam o
blogu in odkrito povedano nimam pojma kako ta stvar funkcionira. Sicer mi je
jasno čemu želim, da zapisi služijo. S svojim blogom želim opisat in predstavit
svoje razmišljanje in ga delit z bralci, ampak kako začeti?
Ali naj kar določim naslov in grem v stilu sedaj bom pa jaz vam povedal? Vsekakor ne, saj že zveni preveč dolgočasno in spominja na tiste mučne dni šolskih klopi ali pa je preveč v stilu prezvetnega soljenja pameti.
No danes bi vam rad povedal kako se je začel ta blog.
Ali naj kar določim naslov in grem v stilu sedaj bom pa jaz vam povedal? Vsekakor ne, saj že zveni preveč dolgočasno in spominja na tiste mučne dni šolskih klopi ali pa je preveč v stilu prezvetnega soljenja pameti.
No danes bi vam rad povedal kako se je začel ta blog.
Zadnjič sem v družbi razlagal nekaj o željah in motivaciji. Tako sem prišel
do ideje, da bi lahko začel pisati blog. Razmišljal sem kaj lahko naredim, kaj
lahko dam, kaj je tisto kar imam in bi želel delit z drugimi?
Vse kar mi je bilo dano ali sem ustvaril želim prispevat v skupno dobro in to je predvsem znanje.
Tako sem prišel na idejo, da začnem pisati o dogajanju v mojem življenju.
Bralcu ponudim drugo mnenje, pogled, mogoče uporaben nasvet ali pristop, meni pa bo to blagodejna retrospektiva in stik z bralcem. Popolnoma zmagovalna kombinacija je tukaj, kjer vsak nekaj pridobi in ker sem v življenju precej človek akcije, se »zalaufam« na svoj Google račun, ki mi omogoča Blogger aplikacijo, da začnem pisati.
Vse kar mi je bilo dano ali sem ustvaril želim prispevat v skupno dobro in to je predvsem znanje.
Tako sem prišel na idejo, da začnem pisati o dogajanju v mojem življenju.
Bralcu ponudim drugo mnenje, pogled, mogoče uporaben nasvet ali pristop, meni pa bo to blagodejna retrospektiva in stik z bralcem. Popolnoma zmagovalna kombinacija je tukaj, kjer vsak nekaj pridobi in ker sem v življenju precej človek akcije, se »zalaufam« na svoj Google račun, ki mi omogoča Blogger aplikacijo, da začnem pisati.
O.K. in sedaj sem tukaj, ampak STOP!
Preden lahko začnem,
- svojemu dnevniku določi naslov in URL.
Vredu za URL uporabim ime in priimek, bo že dobro. Kaj pa naslov? Razmišljam o svojih vsebinah, torej osebnost, razvoj, pot naprej in iščem nek primeren naslov. Kakšen bi bil najbolj primeren? Kaj pa vem, zadeve se lotevam celostno, vedno v detajle. Tako razmišljam in zlagam naslov nekje v stilu Celovita osebnost in mi ne sede.
Preizkusim obratno z Osebnost celovito in se začenjam počutit, kot guru, ki osvobaja množice v resnici pa je sam sebi odveč. Takrat si rečem, glej, zdaj pa dovolj. Kaj počneš v življenju? Kako to počneš?
Preden lahko začnem,
- svojemu dnevniku določi naslov in URL.
Vredu za URL uporabim ime in priimek, bo že dobro. Kaj pa naslov? Razmišljam o svojih vsebinah, torej osebnost, razvoj, pot naprej in iščem nek primeren naslov. Kakšen bi bil najbolj primeren? Kaj pa vem, zadeve se lotevam celostno, vedno v detajle. Tako razmišljam in zlagam naslov nekje v stilu Celovita osebnost in mi ne sede.
Preizkusim obratno z Osebnost celovito in se začenjam počutit, kot guru, ki osvobaja množice v resnici pa je sam sebi odveč. Takrat si rečem, glej, zdaj pa dovolj. Kaj počneš v življenju? Kako to počneš?
Brez odkrivanja tople vode, vse kaj v življenju delam je da
ga zlagam kot puzzle.
Ojoj, to mi nikoli ni ležalo in če bi res tako počel v življenju, potem sem adijo preden najdem okvir slike. Puzzlov nisem nikoli maral, ampak življenje pa kljub temu nenehno sestavljam, kot sem v otroških letih sestavljal Lego kocke.
Res sem jih oboževal. Puščale so domišljiji prosto pot, da sem ustvarjal svoje svetove in nikoli nisem uporabil priloženih navodil. Po svoje, kot to počnem danes in upam, da bom do konca življenja, tudi na svojem blogu.
Blog je odprt, želi zaživet in moja želja je da zaživi široko, zato te dragi bralec prosim za malo pomoči in te vabim, da stopiš v kontakt z mano. Deli svoje misli, poglede ali pa mi prišepni temo, ki bi jo želel slišati izpod mojih tipk.
Ojoj, to mi nikoli ni ležalo in če bi res tako počel v življenju, potem sem adijo preden najdem okvir slike. Puzzlov nisem nikoli maral, ampak življenje pa kljub temu nenehno sestavljam, kot sem v otroških letih sestavljal Lego kocke.
Res sem jih oboževal. Puščale so domišljiji prosto pot, da sem ustvarjal svoje svetove in nikoli nisem uporabil priloženih navodil. Po svoje, kot to počnem danes in upam, da bom do konca življenja, tudi na svojem blogu.
Blog je odprt, želi zaživet in moja želja je da zaživi široko, zato te dragi bralec prosim za malo pomoči in te vabim, da stopiš v kontakt z mano. Deli svoje misli, poglede ali pa mi prišepni temo, ki bi jo želel slišati izpod mojih tipk.
Ni komentarjev:
Objavite komentar