V prejšnji objavi sem nakazal pot k trajnostnemu razmišljanju s pomočjo 3P modela, ki lovi trajnost v preseku planeta, ljudi in profita. Zaradi tovrstne razporeditve ne more zagotoviti dolgoročne trajnosti, ker pripisuje vsem trem faktorjem enak pomen. Glede na to da živimo na planetu z omejenimi resursi, od katerih so odvisne vse naše aktivnosti, se torej v 3P modelu postavlja okolje pod profit in govorimo o anomaliji, ki jo prikazuje spodja slika.
Če se želi človeštvo izogniti glavnim okoljskim katastrofam in posledicam, ki jih prinašajo, moramo začeti razmišljati o rešitvah na višjem nivoju, kot jih zagotavlja 3P model in poseči po strožji definiciji trajnosti.
Osnovno vodilo trajnosti mora biti snovano na znanstveno dokazljivi trditvi, da je vso človeško življenje in vse aktivnosti v povezavi z njim, odvisno od omejenih resursov planeta. Brez funkcionalne biosfere na planetu ni nobenega pogoja za civilizacijo in šele s kreiranjem civilizacije lahko govorimo o generiranju profitov. Trajnostno naravnan model, ki zagotavlja preživetje civilizacije se tako sestavi v hierarhijo v kateri je na najvišji ravni okolje, potem sledijo socialni faktorji, ki so mu podrejeni in šele nato sledi profit, ki je podrejen obema in tako tudi služi podpori, ne pa izčrpavanju resursov.
Stroga trajnost mora biti pogoj in temelj človeškega razvoja na planetu, pa naj bo to socialni, ekonomski ali tehnološki razvoj, ker zagotavlja celovitost vseh ekosistemov. Človeška aktivnost mora biti neoporečna, kar pomeni, da si ekosistem po motnji opomore in prevzame svojo stabilnost, raznolikost in odpornost. Na tem mestu, kot dober primer iz prakse služi politika slovenskih gozdov, ki se zaenkrat krčijo v enaki količini oz. celo manjši, kot je letni prirastek lesa. Trajnostno naravnana človeška družba se razvija v skladu z ekosistemi, ker njena etika in vrednote temeljijo na podpiranju močne trajnosti. Ljudje se zavedajo, da so sestavni del biosfere, zato si želijo celovitost teh sistemov in o tem govori predlagan model.
V današnjem svetu se zdi, da je vse obrnjeno na glavo, kjer še najmanjši faktor predstavlja okolje. Problem je predvsem v dojemanju etike in vrednot, ki sta vezana na kapital. Nekako velja prepričanje, da je polna denarnica dovolj za občudovanje človeka. S tem ne mislim ravno nasprotno, da so vsi ljudje z veliko denarja pokvarjeni in kradljivci. Ne, poznam bogate ljudi, ki imajo polne ali prazne denarnice in spoznal sem popolne bedake s polnimi ali praznimi denarnicami. Nalašč sem pustil, da vsebina denarnice ni vezana na bogastvo, ampak ga kreirata etika in vrednote, zato naj jih izpostavim nekaj za trajnostni razvoj družbe:
- Večja pozornost na nematerialnih virih sreče.
- Odstranjevanje predpostavljene povezave med ekonomsko rastjo, materialno lastnino in uspehom.
- Afirmiranje globoke zavesti medseboje povezanosti vseh ljudi. Družbene norme, ki temeljijo na pravičnosti, spoštovanju, sodelovanju, pomoči, zaupanju in smotrni porabi resursov.
- Afirmiranje vrednot lokalne skupnosti v povezavi z manjšanjem okoljskega odtisa in večjega medsebojnega sodelovanja ljudi.
- Vrednotenje narave skozi zavedanje, da je človeška družba in ekonomski sistem soodvisen od naravnih komponent in integriran v biosfero. Ljudje vemo da smo odgovorni za vse vplive na ekosistem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar