četrtek, 16. april 2020

TO NI KONEC, TO JE ZAČETEK

Kot strela iz jasnega nas je zadela novica - 
epidemija je tukaj, vse je potrebno zapret, ukinejo se javni prevozi, ukine se pouk, ukine se delo. Ostanite doma.
Ni zaščitnih mask, ni razkužil, ni ventilatorjev in ni respiratorjev za zdravstvo.

Sedaj mineva mesec dni od uvedbe teh ukrepov in kot kaže, hvala Bogu, nas je najhujša epidemija obšla. Začnejo se kazat svetlejši dnevi, vsaj na zdravstvenem področju. Število okuženih je konstantno, število zasedenosti zdravstvenih kapacitet je v mejah obvladljivega, napoveduje se prvo sproščanje ukrepov in sam upam izustit stavek, ki si ga do sedaj nisem drznil.
V tem da narava zadiha medtem ko nam dih vzame, se skriva vsa ironija epidemije koronavirusa.

Slika: Mrtvaški ples - Hrastovlje (Wikipedia)

Do sedaj tega stavka nisem upal izreči, ker enostavno nisem vedel kako se bo odvijala epidemija, sedaj ko se kažejo prvi pozitivni trendi v gibanju epidemije, pa ga moram. Ne zato da zadostim ciniku v meni, ampak zato da zarišem smer tega besedila.

Hitro, zelo hitro, prav na začetku te epidemije je bilo povedano, da svet nikoli več ne bo isti po njenem koncu. Res je, ampak kakšen bo?
Vse bolj glasne so napovedi da bo zdravstveni krizi sledila ekonomska in tej celo širša družbena oz. civilizacijska, ki lahko vodi v apokalipso. Ali bo do nje prišlo? Ne, sedaj ni čas za apokalipso, sedaj je čas za renesanso.

Zagotovo nismo v zavidljivem položaju in nobenega smisla se nima slepit ali olepševat stvari. Že od samega začetka zdravstvene krize smo priča nizkim standardom civilizacije. Problematiko pomanjkanja je še dodatno poglobilo blokiranje opreme, zasegi in njene kraje. Prevladuje zakon džungle, pravilo močnejšega in s tem padajo civilizacijske norme. Razmere na področju zdravstva se počasi stabilizirajo ali pa se vsaj v prvi sili umirjajo, skozi vrata pa že prihaja ekonomska kriza, katera nedvomno sledi zdravstveni predhodnici. Za točno razsežnost te krize bomo morali še malo počakati, lahko pa že trdimo da bo od reševanja te krize odvisno to ali bo sledila še civilizacijska ali ne. Odločalo se bo torej med apokalipso in renesanso. Mislim da je človeštvo dovolj zrelo, da bosta dve krizi dovolj za prebujenje in razcvet, ne da bi se odpeljali v popolno uničenje.
Ob tem si ne smemo delati utvar, romantičnih ali utopičnih podob. Moramo se zavedat resnosti položaja. Nikakor ne pride več v poštev prepričanje da bo nekdo drug poskrbel za nas. Prepričanje, ki smo se ga tako navadili, ki smo se mu prepustili v upravljanje in ki nas je pripeljalo v okoliščine v katerih smo se znašli. Konec je z navideznim reševanjem težav s tem da jo bo že rešil nekdo drug, da bi jo moral rešit nekdo drug. Ni več čas za to kaj lahko družba stori zate, kaj bi morala zate storiti država, ampak je čas za tisto kar lahko ti storiš za družbo.

Zdravstvena kriza nam je dober uvod v odgovornost, v to da smo odgovorni zase in drug drugemu, zato je potreben premislek tam kjer se družba začne. Pri posamezniku. Če se bo ta premislek zgodil preden nas bo v njega prisilila realnost, bo svet lepši. Takšen premislek nas vodi v razcvet novega sveta preden nas bi zadelo upostošenje starega. 

Slika: Creation of Adam - Michelangelo (Wikipedia)

To je renesansa. Svet v katerem živi človek skladen s svojim telesom, umom in dušo. Stojimo na točki, ki zahteva preporod in nobene možnosti ni da ga zavrnemo. Koliko balasta je v zadnjih tednih zapustilo naša življenja? Koliko stvari se je izkazalo za nepotrebne?
Ugotovili smo da lahko živimo s precej manj, kot smo si mislili, z manj kot smo pričakovali. Vračamo se k primarnim stvarem. Skrb za dom, da si priskrbimo hrano, da ostanemo zdravi. Prej nenadomestljive materialne dobrine postajajo zanemarljive in vedno bolj pomembni postajajo prej pozabljeni medsebojni odnosi. Pristni in iskreni. Živeti začenjamo bolj skromno, ampak tudi bolj polno in v sožitju. 
Pot iz krize je strmenje k temu in karkoli te od tega oddaljuje, pa naj bo iz osrednje ali alternativne smeri, je manipulacija. Vse kar potrebuješ je že ves čas tukaj, ampak je bilo spregledano. Človek čas je da se civiliziraš. Renesansa zdaj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar