TRENUTEK ZA MISEL V TIŠINI

ZGODBA TEMELJI NA RESNIČNIH DOGODKIH

V nekem poznojesenskem jutru, Sonce sije skozi zamegljena okna skladišča in polni zrak s kovinsko sivino, ko se sodelavki pogovarjata.

»Ne moraš verjet.«

»Grozno, ne?«

»ampak, nič ne moreš.«

Stojita pred okrvavljenim paketom prejšnje noči, ko je voznik kombija izgubil življenje v prometni nesreči. Iz njunih besed se razbere, da je bilo grdo. Paketi so v ločenem prostoru od voznikove kabine, torej je bil trk hudo močan, saj so posledice vidne na kartonu iz ločenega prostora. Karton, ki nosi zadnji pečat voznikovega življenja.

Pa naj povem kako poteka distribucija. Paket potuje od točke A do točke B, kjer ga prevzame drug voznik in odpelje pošiljke od točke A do nove točke B, kjer se ponovno prestavi v točko A novega voznika in tako poteka pošiljanje vse do prejemnika. Razdalje so odvisne od oddaljenosti pošiljatelja in prejemnika, ampak za voznike to pomeni tisoč petsto prevoženih kilometrov na noč, dvanajst ur tempiranih dostav in lovljenja minut. Vse v ambicijah nižanja stroškov in JiT (just in time) dostav, da proizvodnja teče naprej in ohranja sistem stabilen. Sistem, ki leži na življenjih ljudi.

Kri na kartonu bi lahko bila moja ali tvoja, pa ni, midva sva tista, ki zreta v okrvavljen karton, pa si to res želiva? Želiva biti del sistema, ki jemlje življenja za svoj obstoj? Ali res želiva preživeti svoj čas v hranjenju nenasitne pošasti? Mar res verjameva, da ni druge poti?

MOJ POGLED: TO NISI TI

V svojem krogu ljudi, pa verjetno tudi širše, se mi zdi, da veljam za precej odpaljenega človeka. Svojevrsten perfekcionist, analitik v detajle in podkrepljen s svojeglavostjo precej težko najdem naklonjenega sogovornika. Večinoma se moje mnenje razlikuje od okolice in potem se vedno krešejo argumenti. Tudi če so moji šibkejši mi ostaja vodilo odgovor na višjem nivoju, kakršnakoli je že tema. V družini večkrat najdem primernega sogovornika v svoji teti s katero si pustiva kritizirat, se spotikat in spoznavat širše obzorje in tokrat sva se lotila mojega bloga.

S pisanjem na svojem blogu se sedaj ukvarjam že nekaj časa, čeprav se meni verjetno zdi, da traja že mnogo dlje kot dejansko na koledarju. Moj blog je nastal iz čistega prebliska, ko te prešine in je to, to, brez razmišljanja in tehtanja o razlogih in ciljih. Seveda sem se pisanja lotil precej resno in tako je nastal niz objav, dan za dnem in še zdaleč, da bi mi zmanjkalo tematike, ko sledil udarec, direkt bum na nos!

 

Sediva na kavi in teta začne, Dejan brala sem tvoj blog, saj fajn in vidim kar nekaj objav, ampak to nisi ti. Ne zdi se mi, da te začutim.

Hmm… Spustiva se v debato o začetku moje blogerske kariere in seveda, nisem imel pojma o čem naj pišem. Pojavil se je klic in jaz sem se odzval. Nekje je treba začeti in tako sem začel obravnavat vsako temo, ki mi je šinila skozi glavo. Seveda so teme vezane na razmišljanja iz preteklosti, stvari katere sem obravnaval, spoznaval in razumel, ampak težava je spisat vso miselno navlako preteklih let v nekaj objav na blogu. Sedaj moji zapiski nimajo rdeče niti, kar je precej logično, sploh za mene, ki se mi vedno nekam mudi, še bolj kot vsebina bloga pa je pomembno naslednje spoznanje.

Ob jutranjem gledanju v ogledalu, čeprav tega ne počnem pogosto, ampak danes sem, se spomnim na včerajšnji pogovor in se spomnim na nasvet Steva Jobsa. Z zobno ščetko v ustih se zazrem globoko v ogledalo in se vprašam kaj če bi bil danes moj zadnji dan? Bi bil z njim zadovoljen? Kaj pa včerajšnji? In tisti nazaj?

Ne vem kdaj je zadnji dan, ki se ga spomnim in ne bi imel nič proti, da bi bil zadnji. Precej čudna reč, sploh če si prepričan, da ti gre odlično. Res odlično. Meni ob takih trenutkih zastane dah in potem utripajo rdeče luči, pa še tista nadležna sirena se oglasi zraven. Čisti kaos, ko se ti vse sesuje v nepomembnost in se sprašuješ kaj je sploh pomembno ob vsem pa se zdiš sam sebi idiot. Ampak tako je in tukaj sem, da postanem zadovoljen s svojim življenjem. Vsekakor se zame začnejo spremembe v mojem vsakdanu in verjetno me čaka daljša pot, da bo odsev v ogledalu spet brez obžalovanj.

Sedaj pa aktivno na pot in še en krat hvala za kritiko in hvala za namig!

RUTINA V USPEŠNOST

Vsak pozna uspešne ljudi in vsak si želi stopit v čevlje svojih vzornikov. Vsaj za trenutek, če že ne za dalj časa.
Večkrat slišim kako mu lahko uspe in povem vam, da to ne gre. Ali ni lahko ali pa ne uspe, vsaj na začetku ne.
Uspešnost je bolj kot na srečo, vezana na življenjski slog. Uspešnost je posledica dojemanja sveta. Svet dojemamo skozi preteklost, ki se afirmira skozi čustva, skozi prihodnost, ki se afirmira v naših željah in skozi sedanjost, ki se afirmira v dnevnih opravilih. Vpliv imamo zgolj na eno od teh in to je sedanjost, pa čeprav ni edina, ki vpliva na kvaliteto našega življenja. Vsakodnevna opravila se odvijajo več ali manj v enakem zaporedju. Vsak dan vstanemo ob približno enaki uri in se v enakem zaporedju oblečemo, obiščemo kopalnico, zajtrkujemo in gremo v službo. Skreiramo neko rutiono, ki se je še najbolj zavemo na delovnem mestu. Dan za dnem ponavljamo enake aktivnosti, ki postanejo naša prihodnost in preteklost. Prav naš vsakdan je tisti, ki odloči o kvaliteti našega življenja. Kadarkoli nismo zadovoljni s kvaliteto življenja, moramo spremenit svoj dnevni slog, svoje vsakodnevne aktivnosti, ki so v vsoti ravno tisto nezadovoljstvo, ki ga izkušamo.
Uspešni ljudje vstajamo zgodaj, začnemo dan zjutraj, tako da ga
lahko maksimalno izkoristimo. Edina valuta na katero imamo neposreden vpliv je naš čas in kako ga preživimo, zatp je pomembno kako ga izkoristimo. Izživet vsak trenutek do skrajnosti in življenje bo uspešno. Vse raste iz našega individualnega dojemanja in ljudje, ki se tega zavedajo postanejo uspešni.

Človek je sestavljen iz več nivojev, ki so medsebojno povezani. Bolj natančno treh, ki jih predstavlja fizično telo, mentalno in duhovno.
Fizično telo je pogojeno s telesno pripravljenostjo. Telo potrebuje gibanje, zato je pomembno da ga vključimo v naš vsakdan. Živimo v dobi avtomobilov in pisarniških stolov, ki telo silijo v nenaravne drže in preprečujeje naravno gibanje. Izkoristimo vsako priložnost, ki se ponudi za in gibanje. Sprehodimo se do delovnega mesta, namesto z dvigalo, pojdimo peš. Vstanimo nekoliko prej, da razgibamo telo in načrtujmo popoldanske športne aktivnosti. 
Telesna pripravljenost pa ni odvisna samo od fizičnih aktivnosti, ampak tudi hrane, ki jo vnašamo v telo. Privoščimo telesu primerno hrano. Ne sprejemaj kompromisov s kvaliteto hrane in zagotovi si dovoljšnjo hidracijo. Vzpostavljaj in išči ravnovesje. 
Ni težko biti nasmejan in ljubezniv, težje je zatret žalost in jezo na drugi strani. Čustveni balans naj izhaja iz zmernosti za katero moramo najti iskrenost v sebi, do sebe.

Ravnovesje je pogojeno z mentalno aktivnostjo, zato je pomembno da izkoriščamo svoje potenciale. Izberi stvari, ki zaposlijo tvoj um in ne tistih, ki ga uspavajo. Zamenjaj televizijo z branjem knjig in ždenje v zidove socialnih omrežij za sedenje v parku s prijateljem, sogovornikom, živo interakcijo. Le razmišljanje o sebi in o svojem življenju prinaša napredek zate.

Razvijaj svojo duhovno plat in ji pusti rast. Refleksija svoje podzavestne zgodbe prinaša spremembo vzorcev. Meditacija je dober začetek, ki bo spodbudil Vesolje da opazi tvojo aktivnost. Popolnoma vseeno je kakšna je tvoja predstava o tem kako bi naj izgledala duhovnost. Naj ob tem uporabim primero atoma, najmanjšega delca v katerem se reflektira delovanje celotnega Vesolja. Popolnoma možno je, da to kar za nas predstavlja atom, naše Vesolje predstavlja za nekoga drugega. Neskončnost kjer se najmanjši del preslikava v največjega in največji skozi najmanjšega. Božja popolnost del katere je tudi človek. Naj te pri tem opomnim, da je duhovnost resna praksa, enako kot telovadba za telo in razmišljanje za um, zato jo tudi jemlji resno. Nobene mistike in ohole interpretacije, ampak resna in zavzeta praksa, zato ti priporočam da izbereš doktrino, ki jo imaš dnevno na voljo in je del kulture tvojega okolja.

Omenjeni pristopi izboljšajo bivanje na vseh nivojih. Prinašajo zadovoljstvo s samim seboj kar krepi občutek uspeha in ukvarjanje z osebno rastjo prinaša uspešnost. Za korak naprej ne išči magičnih receptov, ker jih ni. Vse kar je potrebno storit je zamenjat dnevno rutino in z njo pridejo rezultati. Podal sem ti ključa izhodišča da postaneš boljša oseba, vse kar moraš storiti je da zamenjaš dnevno rutino

Človek je rastoče bitje, zato ni nobeno presenečenje, če se z izpolnjevanjem ciljev utira pot želji po vedno novi rutini. Spremeni jo in si dovoli rast.

KAKO BOLJŠE SPATI?

Človek prespi 33% svojega življenja in od tega je odvisna kvaliteta ostalih 77%. 

Eni za spanje potrebujemo več, drugi manj, sam spim v delovnem tempu življenja približno 7 ur, ampak bolj kot količini moramo dati prednost kvaliteti spanja. 
Brez dileme je za celosten in dober spanec v prvi vrsti potrebno kvalitetno ležišče. Ljudje smo različni in različne so tudi potrebe, ki jih imamo kot posamezniki do ležišča. Enim odgovarja mehka vzmetnica, meni je všeč trša. Eni obožujejo mehko blazino, drugi tršo, jaz najraje spim brez nje. Vsekakor je najboljše čim prej ugotovit kakšno ležišče nam odgovarja in si ga zagotoviti. 
Sam sem zelo dolgo časa živel precej dinamično, zato dolgo nisem imel najboljše postelje zase. Spal sem na različnih ležiščih. Včasih postelja, enkrat kavč, drugič spalka. S tem ni nič narobe, če se le imamo občasno kam vrnit v najboljšo posteljo zase, tja od koder izvira pregovor "Povsod je lepo, a doma je najlepše". Zagotovo si splača zagotoviti najbolj primerno ležišče zase in v njem preživet večino, če že ne ves čas namenjen spanju. Pri nakupu ležišča zase gre za investicijo, ki se obrestuje celo življenje. 
Spanje pa lahko izboljšamo že z manjšimi spremembami in izboljšavami v življenju, zato bom naslednje vrstice namenil temu kako izboljšati spanec?
Priprava na spanje se začne že veliko pred njim. Z usmerjanjem telesa v nočni počitek. Najboljše je, če že v poznem popoldanskem času začnemo umirjati aktivnosti in se umsko pripravljamo na zaključek dneva. Sam skušam telo opozorit na bližanje večera tako da si pripravim pomirjajoč čaj. Več tekočine tudi sčisti telo in ga pripravi na večerni obrok.

Poseben ritual je obisk kopalnice s katerim sprostimo telo po napornem dnevu. Čistoča pričara občutek lahkosti in svobode, zavestno pa smo si vzeli čas zase in poskrbeli za svoje telo. Tako presekamo delovni miselni tok in si ob skrbi zase krepimo samopodobo.

Za dober in kvaliteten spanec je potrebno zbisttriti misli, tako da počistimo in ustavimo miselne procese. To nam omogoča že preprosta meditacija. Meditacijo vsekakor svetujem vsakomur. Za začetek so dovolj že preproste dihalne vaje, ki jih lahko opravimo leže v postelji.

K zaključevanju spanja spada tudi prebujanje telesa. Vadba je pomemben gradnik zdravega telesa, ampak zjutraj je dovolj že da telo raztegnemo in razgibamo s preprostimi vajami. Sprožili bomo cirkulacijo po telesu in ga prebudili v nov dan. Skupaj s telesom postaja aktiven tudi um in vsekakor bomo bolj produktivni, če jima zagotovimo primerno bujenje.

Z zgoraj opisanimi pristopi bomo dvignili kvaliteto našemu spancu in povečali dnevno aktivnost, ampak na dolgi rok bo zdravju koristila predvsem primerna postelja.

POPOLN DAN

Kako enostavno se eni dnevi ločijo od drugih. Včasih se jutro začne s težo, ki prihaja od kaj veš kje, da ti je vse odveč. Ne želiš priznat, da si sam sebi v napoto in zato te moti celotna okolica. S težavo bašeš vase zajtrk in piješ jutranjo kavo. Vsak poiskus, da iz tebe izvabijo pogovor, spremljaš z negodovanjem in si splošno prepričan v svoj prav. 
Kaj tem, ki te obkrožajo ni jasno? 
Ne veš. 
V dan se povlečeš, kot megla in primerno zafunkcioniraš  šele po 12. uri. 
Upam da si tudi ti, jaz pa sem zagotovo med tistimi, ki si želi da je takšnih juter in takšnih dnevov kar se da malo. Kaj kar se da malo, da jih sploh ne bi bilo in da bi jih lahko izbrisal iz koledarja. Vse bolj si želim dni po lastnih merilih, tistih polnih življenje, ko skočiš iz postelje poln elana, da bi poljubil Vesolje in objel ves svet. Tistih ko prav z užitkom stopiš v kopalnico, da spoznaš to fascinantno osebo v zrcalu s katero začenjaš popoln dan.

Moj popoln dan se začne zgodaj, pred sončnim vzhodom, da ujamem prve jutranje žarke. Vzhajajoče Sonce izkoristim za zbujanje telesa. 
Enostavno razgibavanje sklepov, ki se začne s kroženjem glave, ramen, komolcev, zapestij, bokov, kolen in gležnjev. 
Nadaljujem z enostavnimi raztezalnimi vajami, sinhroniziranimi z dihanjem. Telo pripravim na delovni pogon in ga napolnim s svežim zrakom. 
Vadbo spremlja dvigovanje Sonca in ko obtiči na nebu je čas za zajtrk. Zjutraj mi odgovoraja obilen obrok, ki me nasiti za začetek dneva. Običajno si pripravim zeleni čaj. Obožujem njegov okus, telesu pa privoščim ostale pozitivne učinke, ki jih prinaša s sabo. Obožujem posedet ob čaju za jedilno mizo ob poslušanju jutranjega programa na radiu, preden je čas za kopalnico in odhod v pisarno. Ja, moj popoln dan vključuje tudi delo. Vsekakor mu bom več besed namenil v prihodnje, danes pa ga le omenim, ker je nujni spremljevalec mojega popolnega dne.

Delo je odraz aktivnosti, ki je v naravnem smislu ena glavnih značilnosti človeka, zato si težko predstavljam stereotipno sanjsko življneje z nenehnim poležavanjem in lenarjenjem. Mislim, da je delo pomembno tako za razvoj, kot za bivanje človeka. Seveda pa je prvi pogoj, da ob delu uživamo. Svoje delo obožujem, kar je vsekakor, ob vseh ostalih pozitivnih učinkih, tudi razlog, da v njem vztrajam in to tudi takrat ko vse ne teče gladko, zato lažje premostim problematične točke. 
Moj delovni dan je razdeljen na več terminov, ki jih sistematično zapolnjujem. Prvo opravim povsem običajne tekoče naloge, pregledam mail in odgovorim na prispelo pošto, pregledam ostala družabna omrežja in opravim nujne klice.

Okoli poldneva si vzamem čas za uživanje ob skodelici kave. Obožujem sedet na prostem, zunaj, na terasi, nekje na svežem zraku, kjer lahko poslušam ptice, gledam sonce, opazujem veter medtem ko mi srce polni vonj te mistične pijače. Kavo pijem počasi in z užitkom, požirek z ogromno duhovne hrane in počasi naslednji požirek… 
Svoj popoln dan nadaljujem s sprehodom po naravi. Sprehodim se čez travnik, ki razvaja s svojo odprtostjo in skozi gozd, ki ponuja paleto različnih doživetij. Moj sprehod je dinamičen in je mešanica počasne hoje, hitre hoje, sedenja, teka, ležanja in še česa. Želim se povezat z naravo in jo občutit v vseh njenih oblikah, zato so moje aktivnosti predvsem raznolike. Sprehod zaključim z vstopom v hišo, pripravljen na kosilo.

Kosilo je zame glavni obrok, zato najbolj cenim, ko je celostno, sestavljeno iz juhe in glavne jedi, od časa do časa, pa tudi sladice. Odgovarja mi lahka in hranljiva hrana, ki ne obremenjuje prebave in nudi energijo mojim dnevnim aktivnostim. V popolnem dnevu izkoristim prosti čas po kosilu. Preživim ga s svojimi bližnjimi ob ustvarjanju, sanjarjenju ali sproščenem klepetu. Krajšam čas z reševanjem enostavnih problemov in lahkotnim vetrenjem možganov. Vsekakor prijetno in koristno. Popoldan namenim športnim aktivnostim, ki so balzam za mentalno počutje, krepijo telo in kurijo negativna čustva.

Večer nadaljujem v slogu popolnega dne, v soju klišejskega glamurja, predvsem pa iz hvaležnosti do preživetega časa med sončnim vzhodom in zahodom. Privoščim si vročo kopel. Kopalnica osvetljena z žarom sveč in polna kad vroče kopeli ponujata popolno sprostitev mojemu telesu, zato v takšnih dneh vsekakor preživim v kopalnici ženski nekajkratnik za urejanje njenega popolnega izgleda. Po končani seansi v kopalnici se odpravim proti spalnici, kjer se posvetim meditaciji, da namenim  zaključku dneva enako kot začetku, svojemu duhovnemu razvoju.

Takšen je moj popolni dan in vsekakor se loči od povprečnega, ampak z vsakim preživetim dnem po lastnih merilih sem bližje letu, ko bo popolnih dni 365.