NASLEDNJI KORAK DO SREČE

Namenoma za takšno objavo izberem petek, ker je pred nami vikend in tako priložnost, da imamo največ prostega časa in da ga lahko preživimo po svoje z delom zase.

Če sem se v prejšnjih objavah nanašal na naravo in družbo je sedaj prav, da se posvetim čistemu individumu. Tistim sladkorčkom samo zase. Mogoče je celo logično, da nazadnje pišem o stvareh, ki se nanašajo samo na nas. Človek je izjemno družbeno bitje, kar pomeni, da nas močno zadevajo tiste stvari, ko je pomembno kaj si drugi mislijo o nas. Roko na srce, si pač nihče ne želi biti grdi raček. 

Torej, popolno samozavest nam daje občutek, ko verjamemo, da nas drugi vidijo pozitivno in kaj je lahko bolj prikladno za vtis, kot ubijalski izgled. Sam nisem pretirani privrženec mode, pa vendar se rad v oblačilih počutim udobno in urejeno. Že samo posvečanje svojemu videzu, ko si uredimo pričesko in oblečemo zlikana oblačila je dovolj, da se v družbi počutimo bolj samozavestno in sproščeno. Mogoče si lahko sedaj podajamo žogico, pa vendar obleka naredi človeka, govori njegovo zgodbo in kaj je lahko boljše, kot se počutiti dobro med sprehodom skozi park ali nakupovalni center?

Čeprav se rad dobro počutim v svojih oblačilih in mi je všeč njihova usklajenost, dajem prednost izkustveni sreči. Obožujem majhne norosti in k temu sodi “to do” listek. Listek na katerega sodijo divje, pri meni včasih adrenalinske stvari. Da ne dolgovezim predolgo je na spodnji fotografiji tisto, kar imam v mislih.

Kakorkoli ni nujno, da se gre to igro andrenalinski odvisnik, mora biti samo zabavna in če nimaš prave ideje, naj naštejem samo nekaj predlogov, ki mi padejo na misel. Kaj praviš na plezanje po drevesu, ali pa večer ob tabornem ognju, igranje inštrumenta, pisanje pesmi. Kaj pa kava s popolnoma neznano osebo? Klepet z neznancem? Skratka karkoli kar nosi v sebi malo norosti in ti je neznano.

No ko sva že ravno pri tem, ni je boljše stvari, ki bi nas osrečevala bolj, kot prijaznost. Tiste drobne češnjice, ki jih podarimo nekomu, pa nas ne stane ničesar. Sam večkrat izmenjam kakšno besedo z brezdomci, pustim euro ali dva, pa čeprav gresta za liter vina. Ne toliko, ker bi se sam počutil dobro, ampak bolj zato ker verjamem da nekomu popestrim trenutek ali dva. Vsekakor bi želel, da to počne več ljudi, če že ne, pa vsaj ne pozabite na Dobro jutro! in Nasvidenje. Lahko mi verjamete, da se počutiš boljše, ko se drugi počutijo boljše zaradi drobcev, ki jih nosijo majhne pozornosti. 

KORAK DO SREČE

Namenoma za takšno objavo izberem petek, ker je pred nami vikend in tako priložnost, da imamo največ prostega časa in da ga lahko preživimo po svoje z delom zase.

Zadnjič sem za izhodišče uporabil telesno aktivnost, danes pa se bom posvetil popolnoma drugemu vidiku, ki pa enako stimulira občutek sreče. Človek je socialno bitje, kar pomeni, da potrebuje družbeni stik in tako kot pozabimo na gibanje, pozabimo tudi na medsebojne odnose in dobro družbo. Predvsem takrat ko nismo v najboljši volji se začnemo izogibati stiku z ostalimi, da ne prenašamo svojih skrbi na drugi ali pa se enostavno skrivamo, da ne bi pokazali svoje šibkosti, ampak hej…

Ne vem od kje izvira ta občutek, da ko smo slabo mislimo, da če bomo šli med ljudi bo še slabše. Ne bo, tako in tako pa ne govorim o slabi volji, ampak o stimuliranju sreče in kaj je lahko boljšega kot preživeti čas v dobri družbi. Živimo v časih ko smo povezani na vsakem koraku, samo ne ena na ena, zato vzami iz žepa pametno napravo in dovoli neumnemu prstu, da opravi delo. Dogovori se za srečanje z osebo ob kateri se počutiš dobro, pozabi na čas, uživaj.

Sedaj jih bom vsekakor dobil z opeko po glavi in vem, ne bi smel opogumljati ljudi do pitja alkohola, sploh ko živim v tako pivski državi, pa vendar. Privoščite si kozarec vina, spijte pivo, namen tukaj je, da spijete dovolj da se počutite sproščene. Ni potrebno prekrokati noči in konkurirati youtube zvezdam iz Rusije, torej če ste eden tistih, ki se ne zna ustaviti po dveh, tega ne poskušajte, ampak govorim o tem, da manjša količina alkohola upočasni čas, vzbuja občutek posebnega trenutka in s tem zavira tendenco do skrbi. Z drugimi besedami, takšno uživanje (ob) kozarca vina izzvzame naš um iz negativnih misli, ki nas bombandirajo in povzročajo slabo počutje. Takoj se zavemo, da življenje niso le skrbi, ampak tudi čarobne stvari.

Običajno za stimuliranje tovrstne sreče izkoristim prav ta dan, petek, ko je konec delovnega dneva. Čeprav moje delovne aktivnosti niso od ponedeljka do petka je petek tisti čarobni dan, ko se zame zaključi nek del cikla. Običajno je vikend namenjen vpogledu in pripravam, ter seveda počitku in zato je petek tisti dan, ko se sprostim v dobri družbi. Sam sem precej introvertna oseba, ampak vedno znova se veselim petkov, ko preživim čas s čudovitimi ljudmi. Vedno znova in znova uživam v družbi, zato pojdite in uživajte med ljudmi.

Kdaj ste se nazadnje družili s sosedom? Kdaj ste se nazadnje brez razloga dogovorili za kavo? Kdaj ste nazadnje slišali sošolca iz srednje šole?

Mogoče o teh ljudeh veste vse, ampak ne veste pa kako oni vidijo svet. Ne gre vsega videti na zidovih socialnih omrežij, bolj nas navdihujejo pogovori v živo, zato pustite sporočilo, opravite klic, povabite starega prijatelja na druženje. Sam obožujem družbo in spoznavanje novih ljudi, zato, če imaš željo po druženju z mano, z veseljem sprejmem povabilo.

V ISKANJU SREČE

Namenoma sem za to objavo izbral petek, ker je pred nami vikend in tako priložnost, da imamo največ prostega časa in da ga lahko preživimo po svoje z delom zase.

Precej pozornosti posvečam stresu s katerim je nasičeno sodobno življenje. Po nekakšnem ključu smo ustvarili okolje, ki nenehno pritiska na našo psiho in nas klešči v stres, ki bo po napovedih stroke prevzel vodilno mesto med bolezenskimi vzroki, zato se moramo naučiti rokovati z njim.

Ena vsestranska metoda za omejevanje stresa je enostavna meditacija, čeprav težko verjamem, da bi jo kdorkoli začel kar na lepem prakticirat, če že, pa verjetno ne bi obdržal rutine dovolj dolgo, ker še vedno prelahko pozabimo na sebe. Težko postavimo sebe na prvo mesto in zato sem se odločil, da bom podelil nekaj preprostih in enostavnih napotkov za srečnejše počutje, ker ravno za to gre, da ne znamo več najti sreče v preprostih in enostavnih stvareh, dokler popolnoma ne odtavamo v življenje brez smisla.

Danes nam kronično primankuje gibanje, ker če samo pogledamo v tipičen dan gremo iz postelje za jedilno mizo od tam sedemo v avtomobil in se odpeljemo v pisarno, kjer preživimo večino delovnega časa na stolu in iz katerega se spet prestavimo na stol za jedilno mizo in potem na fotelj pred televizijo, dan pa zaključimo v postelji. Vse se odvija v nekem regularnem toku skozi katerega niti ne opazimo, da se gibljemo premalo in niti ne opazimo kako pozitivno lahko vpliva gibanje na naše počutje.

Izkoristite naslednjo priložnost za izlet v naravo. Sam sem precej sveže pečeni meščan in kar pogrešam najbolj je ravno narava. Ljudje smo naravna bitja in obožujemo biti v njej, zato preživite v naravi koliko časa je le možno, najboljše kar cel vikend. Narava je odličen psihoterapevt, ki dopušča da smo samo opazovalec, da nam ni treba ničesar storiti, pa se vse odvija tako kot se mora. V naravi lahko opazujemo stvari iz distance, kar je precej blagodejno za človeško psiho, ko opazujemo stvari od katerih smo oddaljeni.

Pa ne mislim sedaj, da se morate odpraviti na celo ekspedicijo, lahko je dovolj že kratek sprehod. Sam si večkrat po delovnem dnevu vzamem petnajst minut, da sem obkrožen z naravo in da se sprehodim. Tako sprostim um in razmigam telo, da spodbudim občutek sreče. 

Naslednjič ko boste potrebovali aktivnost, da vam dvigne voljo probajte s takšno telesno aktivnostjo. Pojdite tečt, igrat nogomet, metat žogo na koš, pojdite na sprehod. Namen je da počnete, karkoli vam odgovarja, le da predstavlja dovolj velik izziv, da začne srce biti hitreje in da zamoti um pred njegovim negativnim mlinčkom. 

Poskusite, potem pa mi povejte ali se počutite srečnejše ali ne?

NAUČI SE POSLUŠATI SEBE

Počasi mineva že leto dni odkar sem se srečal z IZGORELOSTOJO, ampak spomin na tisto obdobje ostaja še kako živ. Že vmes sem se spet srečal z mejo gorenja, ki me je za nekaj dni zavezala k počitku, pa kolikokrat me je nanj spomnila okolica, tudi tisti, ki so spremljali moj blog, pa me bolj v šali spodbodli k temu, da je odlično izhodišče za promoviranje antidepresivov, čeprav jih nikoli nisem potreboval, pa upam, da bo tako tudi ostalo.

Za nasvet proti antidepresivom, proti slabemu počutju, nesreči in žalosti imam samo en odgovor in ta je naučite se poslušati sebe. Nič druga, kot poslušati sebe. Vse stvari okoli nas postanejo takšne kot so zaradi naše interpretacije, zaradi tistega, kar ustvari naš pogled, ko jih opazujemo. Če jih vidimo slabo, so stvari okoli nas slabe in če vidimo sebe, svoja dejanja za slaba, da v njih ni lastnega zadovoljstva, ostanemo nesrečni in neizpolnjeni, kar pa je lahko posledica samo ene stvari, ki je da ne počnemo tistih stvari, ki nas osrečujejo in polnijo. 

Vse skupaj izhaja samo iz tega, da ne znamo prisluhniti sebi in lastnim željam, ker samo z zadovoljevanjem lastnih potreb lahko napredujemo in rastemo.

Kako se naučiti poslušati sebe?

Edina pot do tega da smo zadovoljni z življenjem in da nas polni z veseljem je ta, da poslušamo sebe in zadovoljujemo potrebe, ki nam, osebno, pomenijo dokaz, da smo na pravi poti. 

Vem, včasih je težko najti lastno voljo v ponorelem svetu okoli nas in še težje, se ravnati v skladu z njo, medtem, ko se položnice in obroki kopičijo vsak mesec, ampak prva stvar je prepoznati in slišati tisto, kar nam pravi notranji glas.

Ne glede na to koliko komplicirane zgledajo stvari zunaj nas, pa so tiste v nas precej enostavne. Za začetek si je potrebno vzati čas zase, da se naučimo poslušati sebe. tokrat nimam v mislih vseh radosti, ki jih s seboj nosi pijača s prijatelji ali sprostitev z masažo, ne, tokrat govorim o popolnem začetku, ki je ta, da si znamo v dnevu namenit nekaj trenutkov, ki jih preživimo sami s seboj, s svojimi mislimi in opazovanjem sebe. Ta čas je lahko tudi samo 10 minut na dan, za katere pa sem prepričan, da jih lahko v dnevu najde vsak, ki želi postati zvest sebi. 

Meni je najbolj učinkovito orodje, ki ga priporočam vsakomur za pogovor in stik s seboj, meditacija. Prastara doktrina, ki ponuja različne pristope in izpeljave, glede na interpretacijo, ampak v osnovi z enim ciljem, spoznati sebe in najti svoj prostor glede na okolico. V poplavi današnjega “new age” gibanja se mogoče vzbuja občutek, da je to nekaj posebnega, nekaj drugačnega, nerazumljivega, višek spiritualnega, pa ni. Gre se samo za umirjanje misli, osredotočenost nase in za začetek je to dovolj. 

Predlagam da si namensko vsak dan za nekaj minut vzameš to osredotočenost nase in se preprosto spoznaš. Pogledaj svoje misli, kaj ti govorijo? Te vznemirjajo ali so pomirjujoče? 

Kaj pravi tvoj dih? Osredotoči se nanj in ga poslušaj. 

Počasen, enakomeren vdih, ki do konca napolni pljuča, nežno zadržiš in potem enakomeren izdih, ki počasi pušča zrak. Vse naj bo naravno, brez prisile, ker ni ničesar nad teboj, samo ti sam s seboj.

Kakšne misli se vrinjajo v glavo? Opazuj jih, ampak poslušaj svoj dih. 

Počasi misli prevzemajo osredotočenost na dih, zato opazuje kje si, kaj te obkroža? 

Nežno zaznavaj okolico okoli sebe in se z njo poveži. Ob koncu takšnega cikla ne bo odveč, da se zahvališ sebi, zato da si dopustiš prisluhnit, zato da si dovoliš poslušati sebe in verjamem, da ti bo kmalu življenje zato hvaležno. 

Ne glede na vse, naše življenji ni odvisno od stvari, ki se odvijajo okoli nas, ampak od tega kako te stvari vidimo in ne bo odveč, če omenim, da vsaka slaba stvar v sebi nosi kanček dobrega, tako kot vsaka dobra na sebi nosi odtis slabega. Jin in Jang življenja.

KRŠČANSKA MEDITACIJA

Nikoli še nisem slišal za izraz krščanska meditacija. Meditacija že, tista ki prihaja iz daljnega vzhoda, tam nekje od Indije pa do začetka Zemlje na Japonskem. Že pred precej leti sem se srečal s tovrstno doktrino iskanja sebe in luščenja bistva. Vedno me je zanimala globina, filozofija zadaj in tako sem začel prakticirati meditacijo iz popolne radovednosti. Vsak dan sem se enostavno usedel in meditiral ali bolje rečeno poskušal meditirati ob tem pa sem čez dan brskal informacije o tovrstnih zadevah. Ni trajalo dolgo, ko sem začenjal s prepoznavanjem indikatorjev v katero smer vleče takšna praksa.

Smisel meditiranja je osredotočenost na dih s katero omogočimo možganom, da preusmerijo pozornost iz nizanja slik in kreiranja raznoraznih scenarijev na tukaj in sedaj. Zavedanje sebe v prostoru in času. Vsekakor bi takšno prakso priporočal vsakomur predvsem iz praktičnih razlogov, čeprav moja izkustva nenehno spremlja tudi duhovna plat. Naj povem le nekaj ključnih razlogov zakaj se mi zdi meditacija odlična praksa v vsakdanu.

Prvi razlog je vsekakor spanec, ki sem ga izboljšal hitro po začetku prakticiranja meditacije.

Drugi razlog je čas počitka, ki sem ga zmanjšal, ker energija za delo ostaja dalj časa.

Tretji razlog je dvig produktivnosti in lastnega zadovoljstva zaradi takšnega občutka.

Četrti razlog je veselje, postal sem bolj vesel, kar je verjetno posledica in kombinacija vseh zgoraj naštetih razlogov in

peti razlog je redna rutina vstajanja, torej urejen bioritem.

Vse to so razlogi, brez skepse do tega da je potrebno verjeti v angele, demone in podobne like, pa je meditacija praktična in uporabna v vsakdanjem življenju. Takšna meditacija prihaja iz ezoteričnih dežel, znanih po svojih doktrinah, kaj pa krščanska meditacija?

Sedaj ko držim v rokah letak z napisom krščanska meditacija me misli precej begajo. Le kaj bi to bilo? Z lahkoto bi pripisal tovrstno aktivnost neki »New Age« kulturi, ki pač išče simbiozo med doktrino in marketinško povezavo, pa me bega pridevnik krščanska. Kdo bi uporabil za ekskluzivno domačo, precej omajano in osovraženo vero, pa saj je vendar nekaj eksotičnega, neznanega iz daljnih krajev precej bolj mikavno, mar ne?

Ne morem si kaj, da se ne bi udeležil tovrstnega izkustva. Kam vse nas pripelje človeška radovednost? Mene je v predavalnico v kateri stoji menih v tradicionalni halji, krščanski. Ker sem nekoliko pozen se hitro usedem na stol in začnem spremljati dogajanje. Menih govori v umirjenem tonu s počasnim tempom in zaključi uvodni nagovor s tem, da se karkoli najlažje naučimo s tem da to delamo. Usede se na stol in začne z vodenjem meditacije.

Sedimo na stolu, zravnano in roke počivajo na kolenih. Zapremo oči in se osredotočimo na točko na vrhu glave, kjer so zbrane vse naše misli in pozornost posvetimo našemu telesu. V mislih počasi potujemo do vratu in naprej, da občutimo stol, ter do konca kjer se stopala stikajo s tlemi. Počasi se v mislih v počasnem tempu odpravimo nazaj do točke na vrhu glave, kjer so zbrane vse naše misli. Osredotočimo se na dih, ga opazujemo in puščamo, da teče. Nobenega nasilja ne izvajamo nad telesom in vse skrbi, ki nas obdajajo prepustimo Bogu. Vse kar nas muči, stiska, tišči, prepustimo Bogu. V mislih prikličemo Jezusa, se z njim pogovorimo in mu prisluhnemo. Počasi se poslovimo in se nežno zavemo svojega telesa, opazujemo dih. Spet se zavemo točke na vrhu glave, kjer so zbrane vse misli in se počasi odpravimo po telesu navzdol in nazaj, tako kot na začetku. Počasi odpremo oči in se zavemo prostora, s tem se meditacija zaključi.

Zame precej zanimiva izkušnja ne toliko v smislu meditacije, kot to, da tovrstna meditacija izhaja iz krščanstva. Meditacije se po mojem mnenju razlikujejo v niansah imajo pa enak namen in tako se v krščanski gradi odnos z Bogom, kot pravi, med molitvijo in branjem posameznik išče Boga, skozi meditacijo ga najde (pater Pij). Ne morem si kaj, da ne bi želel izvedeti več, zato pristopim k menihu, da ga povprašam kaj več. Pove mi, da se tovrstne meditacije dogajajo v posameznih cerkvah, glede na dogovor, tečaje meditiranja pa organizirajo v samostanu Stična. Krščanska meditacije ne sloni na mantrah in ne zahteva posebne drže, spodbuja pa razmišljanje in poglabljanje v pomen ter razvija posameznikovo razmerje z Bogom. Če se želite spoznati z meditacijo vam vsekakor svetujem, da povprašate v lokalni cerkvi ali pa sledite opisu zgoraj.

KAKO BOLJŠE SPATI?

Človek prespi 33% svojega življenja in od tega je odvisna kvaliteta ostalih 77%. 

Eni za spanje potrebujemo več, drugi manj, sam spim v delovnem tempu življenja približno 7 ur, ampak bolj kot količini moramo dati prednost kvaliteti spanja. 
Brez dileme je za celosten in dober spanec v prvi vrsti potrebno kvalitetno ležišče. Ljudje smo različni in različne so tudi potrebe, ki jih imamo kot posamezniki do ležišča. Enim odgovarja mehka vzmetnica, meni je všeč trša. Eni obožujejo mehko blazino, drugi tršo, jaz najraje spim brez nje. Vsekakor je najboljše čim prej ugotovit kakšno ležišče nam odgovarja in si ga zagotoviti. 
Sam sem zelo dolgo časa živel precej dinamično, zato dolgo nisem imel najboljše postelje zase. Spal sem na različnih ležiščih. Včasih postelja, enkrat kavč, drugič spalka. S tem ni nič narobe, če se le imamo občasno kam vrnit v najboljšo posteljo zase, tja od koder izvira pregovor "Povsod je lepo, a doma je najlepše". Zagotovo si splača zagotoviti najbolj primerno ležišče zase in v njem preživet večino, če že ne ves čas namenjen spanju. Pri nakupu ležišča zase gre za investicijo, ki se obrestuje celo življenje. 
Spanje pa lahko izboljšamo že z manjšimi spremembami in izboljšavami v življenju, zato bom naslednje vrstice namenil temu kako izboljšati spanec?
Priprava na spanje se začne že veliko pred njim. Z usmerjanjem telesa v nočni počitek. Najboljše je, če že v poznem popoldanskem času začnemo umirjati aktivnosti in se umsko pripravljamo na zaključek dneva. Sam skušam telo opozorit na bližanje večera tako da si pripravim pomirjajoč čaj. Več tekočine tudi sčisti telo in ga pripravi na večerni obrok.

Poseben ritual je obisk kopalnice s katerim sprostimo telo po napornem dnevu. Čistoča pričara občutek lahkosti in svobode, zavestno pa smo si vzeli čas zase in poskrbeli za svoje telo. Tako presekamo delovni miselni tok in si ob skrbi zase krepimo samopodobo.

Za dober in kvaliteten spanec je potrebno zbisttriti misli, tako da počistimo in ustavimo miselne procese. To nam omogoča že preprosta meditacija. Meditacijo vsekakor svetujem vsakomur. Za začetek so dovolj že preproste dihalne vaje, ki jih lahko opravimo leže v postelji.

K zaključevanju spanja spada tudi prebujanje telesa. Vadba je pomemben gradnik zdravega telesa, ampak zjutraj je dovolj že da telo raztegnemo in razgibamo s preprostimi vajami. Sprožili bomo cirkulacijo po telesu in ga prebudili v nov dan. Skupaj s telesom postaja aktiven tudi um in vsekakor bomo bolj produktivni, če jima zagotovimo primerno bujenje.

Z zgoraj opisanimi pristopi bomo dvignili kvaliteto našemu spancu in povečali dnevno aktivnost, ampak na dolgi rok bo zdravju koristila predvsem primerna postelja.