TRAJNOSTNI SISTEM

V prejšnji objavi sem nakazal pot k trajnostnemu razmišljanju s pomočjo 3P modela, ki lovi trajnost v preseku planeta, ljudi in profita. Zaradi tovrstne razporeditve ne more zagotoviti dolgoročne trajnosti, ker pripisuje vsem trem faktorjem enak pomen. Glede na to da živimo na planetu z omejenimi resursi, od katerih so odvisne vse naše aktivnosti, se torej v 3P modelu postavlja okolje pod profit in govorimo o anomaliji, ki jo prikazuje spodja slika.

Če se želi človeštvo izogniti glavnim okoljskim katastrofam in posledicam, ki jih prinašajo, moramo začeti razmišljati o rešitvah na višjem nivoju, kot jih zagotavlja 3P model in poseči po strožji definiciji trajnosti. 

Osnovno vodilo trajnosti mora biti snovano na znanstveno dokazljivi trditvi, da je vso človeško življenje in vse aktivnosti v povezavi z njim, odvisno od omejenih resursov planeta. Brez funkcionalne biosfere na planetu ni nobenega pogoja za civilizacijo in šele s kreiranjem civilizacije lahko govorimo o generiranju profitov. Trajnostno naravnan model, ki zagotavlja preživetje civilizacije se tako sestavi v hierarhijo v kateri je na najvišji ravni okolje, potem sledijo socialni faktorji, ki so mu podrejeni in šele nato sledi profit, ki je podrejen obema in tako tudi služi podpori, ne pa izčrpavanju resursov.

Stroga trajnost mora biti pogoj in temelj človeškega razvoja na planetu, pa naj bo to socialni, ekonomski ali tehnološki razvoj, ker zagotavlja celovitost vseh ekosistemov. Človeška aktivnost mora biti neoporečna, kar pomeni, da si ekosistem po motnji opomore in prevzame svojo stabilnost, raznolikost in odpornost. Na tem mestu, kot dober primer iz prakse služi politika slovenskih gozdov, ki se zaenkrat krčijo v enaki količini oz. celo manjši, kot je letni prirastek lesa. Trajnostno naravnana človeška družba se razvija v skladu z ekosistemi, ker njena etika in vrednote temeljijo na podpiranju močne trajnosti. Ljudje se zavedajo, da so sestavni del biosfere, zato si želijo celovitost teh sistemov in o tem govori predlagan model.

V današnjem svetu se zdi, da je vse obrnjeno na glavo, kjer še najmanjši faktor predstavlja okolje. Problem je predvsem v dojemanju etike in vrednot, ki sta vezana na kapital. Nekako velja prepričanje, da je polna denarnica dovolj za občudovanje človeka. S tem ne mislim ravno nasprotno, da so vsi ljudje z veliko denarja pokvarjeni in kradljivci. Ne, poznam bogate ljudi, ki imajo polne ali prazne denarnice in spoznal sem popolne bedake s polnimi ali praznimi denarnicami. Nalašč sem pustil, da vsebina denarnice ni vezana na bogastvo, ampak ga kreirata etika in vrednote, zato naj jih izpostavim nekaj za trajnostni razvoj družbe:

• Večja pozornost na nematerialnih virih sreče.
• Odstranjevanje predpostavljene povezave med ekonomsko rastjo, materialno lastnino in uspehom.
• Afirmiranje globoke zavesti medseboje povezanosti vseh ljudi. Družbene norme, ki temeljijo na pravičnosti, spoštovanju, sodelovanju, pomoči, zaupanju in smotrni porabi resursov.
• Afirmiranje vrednot lokalne skupnosti v povezavi z manjšanjem okoljskega odtisa in večjega medsebojnega sodelovanja ljudi.
• Vrednotenje narave skozi zavedanje, da je človeška družba in ekonomski sistem soodvisen od naravnih komponent in integriran v biosfero. Ljudje vemo da smo odgovorni za vse vplive na ekosistem.

MERILO TRAJNOSTI

Neverjetno, kako se stvari implementirajo v družbo. Ko spregovorim o trajnosti, si ne morem kaj, da bi pozabil prvi dogodek, ki sem ga pripravil na temo trajnostnega razvoja družbe. Sedaj že nekaj let nazaj sem v lokalni skupnosti organiziral okroglo mizo na temo samooskrbe, pa se nas je takrat na dogodku zbralo kakšnih deset ljudi, no danes s toliko ljudmi na temo samooskrbe govorim na tedenski bazi. Še vedno precej manj, kot bi pričkoval, hkrati pa ni nobenega zadržka, da me ne bi takšen razvoj dogodkov navdajal z optimizmom za prihodnost.

Najbolj svetel pokazatelj tega, da se stvari odvijajo v pravo smer je zame vsekakor, ko se o trajnosti začne govoriti v gospodarstvo in v zadnjem času se o trajnosti ravno tukaj govori vedno bolj, zato današnjo objavo namenjam osnovnemu konceptu trajnosti v podjetjih.

Nekako je vsem postalo jasno, predvsem pa nam potrošnikom, da neskončna rast na planetu, ki ima omejeno število resursov, nima nobenega smisla in s tem se začnejo prebujati koncepti, ki kličejo po smotrni uporabi in porabi sredstev na našem planetu. Danes se gospodarstvo ukvarja predvsem z implementacijo modela 3P v katerem se upošteva koncept planeta, ljudi in ekonomije (planet, people, profit).

Za razumevanje modela je najboljše, da opišemo posamezne koncepte, ki jih predstavljajo:

Planet (okolje)

Okoljski faktorji bi naj predstavljali merljivost naravnih resursov in prikazovali potencialne vplive na okolje. V ta segment lahko vključimo kvaliteto zraka, vode, porabo energije, naravnih virov, proizvajanje strupenih odpadkov, porabo fosilnih goriv itd. Govorimo predvsem o projekcijah, zato je potrebno vključiti dolgoročni trend, ki pomaga organizacijam vključiti model v svoje delovanje. Konkretni primeri vključujejo:

• primarne onesnaževalce
• porabo elektrike
• porabo fosilnih goriv
• proizvajanje odpadkov
• spremembo zemljišča in njegovo uporabo

Ljudje (socialno)

Socialni faktorji se nanašajo na skupnost oz. regijo in vključujejo merljivost v smislu kvalitete življenja. Govorimo o izobrazbi, dostopu do družbenih virov, zdravju… Primeri potencialnih socialnih faktorjev so:

• brezposelnost
• zaposljivost
• povprečni dohodek gospodinjstva
• prag revščine
• kriminal
• povprečen čas transporta, prevoza

Ekonomija

Še najbolj znan in razdelan je ekonomski vidik, ki govori o denarnem toku. V ta segment  vključujemo, bolj kot kapital podjetja, smernike učinkov na posameznika:

• osebni dohodek
• velikost uprave
• rast delovnih mest
• procentualna porazdelitev po sektorjih
• prihodek po sektorju v BDP 

Problem trajnostnega modela ni definicija, ampak njegova merljivost. Kako izmeriti učinek? Znano je da se ekonomski učinek meri v denarni valuti, kaj pa socialni ali okoljski? Ali je mogoče smiselno vpeljati denarno enoto v ostala dva parametra in preračunati vrednost? 

Druga pot je vpeljava indeksa, ki je mogoča z vpeljavo merilnikov pri katerih vsak predstavlja lastno enoto. Recimo da so merilniki primeri iz posameznega segmenta, kot so predlagani zgoraj. Za lažje razumevanje bom uporabil primer iz okolja, kjer se ocenjuje vpliv podjetja na uporabo zemljišča. V primeru, da je to pozitivno, podjetje povečuje profitabilnost, v primeru negativnih vplivov, pa se preračuna odtis, razlika v smislu postavitve okolja nazaj v nevtralni položaj. Govorimo o obdavčitvi, ki omogoča stabiliziranje okolja iz strani tretje osebe, kar pomeni, da podjetje, ki onesnažuje okolje, plačuje tolikšen davek, da je iz njega mogoče vpeljati vse vzvode, da odtis ostane nevtralen. Tovrstna kalkulacja je mogoča za vsak parameter posebej in normalno je da so nekateri negativni drugi pozitivni. Na koncu je pomembna vsota vseh, ki v prvi vrsti pokaže koliko je poslovni model sploh smiseln, v nadaljevanju pa omogoča določitev roka trajanja poslovnemu modelu in določitev problemskih območij ob poslovanju. Vse to ob tem, da si mora podjetje omogočit obstoj na trgu in ostajati nad gladino iz strani potrošnikov, kar pomeni, da stojimo na zelo oholih tleh. Govorimo o kompleksni vpeljavi ogromnega števila spremenljivk, ki sicer omogočajo kalkulacijo, ampak na drugi strani tudi manipulacijo, zato definicija trajnostnega modela potrebuje hierarhijo, ki jo bom opisal prihodnjič.