KAKO NAREDITI POPOLNO LETO?

Kmalu se bo spet odvijalo vse v starem redu in novoletne zaobljube bodo spet pozabljene. Se mi zdi, da že novoletne zaobljube sploh niso več v modi, ker je že toliko krat šlo vse k vragu, da še tistih enkrat na leto nima več smisla. No, bojim se da ravno zaradi tega ni napredka in ga tudi ne bo, ker, kot je rekel Einstein, delati isto stvar znova in znova, ter pričakovati drugačen rezultat je popoln nesmisel, kar drži kot pribito. Kakorkoli naj bo to leto drugačno, da bo res, pa beri dalje.

Prva stvar, ki jo je potrebno vedeti, da bo karkoli drugače, je kaj sploh hočeš? Smešno ne, ampak opažam, da v resnici večina ljudi sploh ne ve kaj hoče.

Kaj hočeš?

Tišina, razen ultimativnega odgovora, ki je seveda denar. A res? Denar. Ko se pogovarjaš naprej, vidiš, da večina sploh ne potrebuje denarja, ampak čas zase, veselje, uživanje, mogoče ljubezen, vsekakor pa ne denarja in večina ga res ne potrebuje, vsi si ga hočejo, nihče pa pravzaprav ne ve kaj sploh želi, zato je prvo treba vedeti kaj sploh želimo. Najlažje to ugotovimo tako da si predstavljamo popoln dan, ga opišemo in vidimo kaj sploh iščemo. S tem smo praktično naredili vse, ker ko ugotovimo kakšen je naš popoln dan, je vse kar ostane, narediti takšnih dni v letu čim več. 365, če smo natančni.

Da ne pustim vsega skupaj v polni neotipljivosti, naj opišem postopek s katerim bo leto vsekakor popolno v uspešnem smislu. Kot sem napisal zgoraj je prvo pomembno vedeti kaj želimo in potem videti kako to dosegamo, zato je meni osebno ena ključnih dejavnosti vrednotenje. Z željami definiramo cilje, cilji potrebujejo čas in potem ko ta preteče je potrebno preveriti kje se nahajamo glede na zastavljene cilji. S takšnim pristopom dosežemo dvoje. Prva je motivacija, ki izhaja iz časovne omejenosti in nas tišči naprej, drugo pa je umirjenost. Ja res je, umirjenost, ki jo jaz najdem v tem, da odložim cilj, da mu določim trajanje in potem me ne preganja na vsakem koraku končna destinacija, ampak se lahko v miru posvetim posameznim korakom, da ga dosežem.

Vrednotenje se mi zdi izredno pomembna veščina, katero priporočam v vsakem življenju. Enostavno gre za to, da se na neko obdobje pogovoriš s sabo o tem kakšne imaš želje, kako si uspešen pri uresničevanju teh želj in konec koncev ustvariš pregled nad tem kaj ti je uspelo, kakšne so bile tvoje aktivnosti in kakšne bodo v prihodnosti. Sodobni svet nam nenehno ponuja vprašanja in mi nenehno iščemo odgovore, vse bolj že same takšne, ki nimajo smisla, zato je pomembno, da sami poiščemo vprašanja zase, najdemo odgovore in ovrednotimo sebe. Življenje, ki ga živimo ni odvisno od nikogar drugega, kot od nas samih, zato mu prepustimo edino stvar, ki jo posedujemo in nanjo vplivamo- sebe, pa bo leto popolno.

MED ZVEZDAMI

Vsako leto se Zemlja v poletnem času vrti nekje v roju Perzeidov, ki pričarajo posebno vzdušje z utrinki na nočnem nebu. Letos je svoj vrhunec vesoljno dogajanje na Zemeljskem nebu prišlo še kako ob pravem času, saj se je odvijalo ob koncu tedna, ko je ponavadi več prostega časa.
Sam sem velik zvezdo ljub, čeprav jih ne poznam veliko in sem se začel spogledovati z zvezdnimi kartami šele pred kratkim, ampak gledanje v zvezde mi je od nekdaj pomenilo tisti poseben čas, ki ga preživim sam s seboj in s celotnim Vesoljem.
Večerno opazovaje neba je zame vedno mistično in poraja neskončno vprašanj, od tistih ali smo v vsem tem širnem svetu res sami? Pa vse do popolnoma zemeljskih, zakaj živimo tako kot poteka življenje na Zemlji? In popolnoma osebnih, ko se sprašujem ali mi bo uspelo oz. premlevam ali je nekaj zame ali ne?
Vse to se skriva v opazovanju nočnega neba, ki polni s posebnim čarom od toplih poletnih večerov pa vse tja skozi mrzle zimske noči. 

Letošnjemu opazovanju Perzeidov sem namenil še posebno pozornost, saj sem načrtovano izbral višjo lokacijo na Pohorju. Okoli polnoči sem se z nekaj prijatelji znašel na Arehu, ki smo ga izbrali za opazovanje utrinkov. Vsa mistična atmosfera in pričakovanje dogajanja na nebu me je dodobra napolnilo s pozitivno energijo in zagnano vnemo po človeškem ustvarjanju. Nekakšno posebno strast delim do fotografiranja in na takšen večer me vsekakor spremlja fotografska oprema. Lotil sem se postavljanja in nastavljanja opreme, ter se začel igrati s sprožilcem na fotoaparatu. Kasneje v večeru sem se s pomočjo prijatelja naučil nekaj novih trikov in družno smo se zabavali z ustvarjanjem posnetkov. Noč je postajala temnejša in ura se je vztrajno pomikala v naslednji dan, ko je nebo začelo razsvetljevati več in več utrinkov, zato je počasi fotografska oprema morala na stran in prednost je dobilo drugačno zajemanje fotografij, tisto z očmi.
Kako široko se odpre svet, ko ležeš na tla in zreš v nočno nebo. Misli plavajo sem in tja, medtem ko toneš vedno globje z vsemi zvezdami, ki jih ozre oko. Občasno skozi atmosfero prileti utrinek, ki prevzame vso pozornost in te za trenutek napolni z začudenjem in občudovanjem hkrati. Ravno si bil priča delčku Vesolja, ki je padel na naš planet in že čakaš naslednjega, dokler spet ne zapluješ nekam globoko med zvezde.
Bolj kot se je ura približevala dnevu, bolj intenzivni so postajala utrinki in naša pričakovanja so nizala čas odhoda do še enega in še enega. Naslednji je prišel vedno prekmalu ali pa ravno v tistem času, ko smo že nehali čakati in sledil je samo še eden, dokler ni neba razsvetlil res lep bolid, utrinek, ki je ob prehodu čez nebo pustil intenzivno sled. Z njim se je naše opazovanje letošnjih Perzeidov poslovilo do prihodnjega leta. 

Tako sem preživeli prijetno noč v družbi soljudi in v družbi meni ljubega nočnega neba, Vesolja. Čas, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu in čas, ki bi ga delil z vsem svetom. Tako se poslavljam od letošnjega izleta Zemlje med Perzeide, ki se na istem mestu znajde spet čez leto dni.

POPOLN DAN

Kako enostavno se eni dnevi ločijo od drugih. Včasih se jutro začne s težo, ki prihaja od kaj veš kje, da ti je vse odveč. Ne želiš priznat, da si sam sebi v napoto in zato te moti celotna okolica. S težavo bašeš vase zajtrk in piješ jutranjo kavo. Vsak poiskus, da iz tebe izvabijo pogovor, spremljaš z negodovanjem in si splošno prepričan v svoj prav. 
Kaj tem, ki te obkrožajo ni jasno? 
Ne veš. 
V dan se povlečeš, kot megla in primerno zafunkcioniraš  šele po 12. uri. 
Upam da si tudi ti, jaz pa sem zagotovo med tistimi, ki si želi da je takšnih juter in takšnih dnevov kar se da malo. Kaj kar se da malo, da jih sploh ne bi bilo in da bi jih lahko izbrisal iz koledarja. Vse bolj si želim dni po lastnih merilih, tistih polnih življenje, ko skočiš iz postelje poln elana, da bi poljubil Vesolje in objel ves svet. Tistih ko prav z užitkom stopiš v kopalnico, da spoznaš to fascinantno osebo v zrcalu s katero začenjaš popoln dan.

Moj popoln dan se začne zgodaj, pred sončnim vzhodom, da ujamem prve jutranje žarke. Vzhajajoče Sonce izkoristim za zbujanje telesa. 
Enostavno razgibavanje sklepov, ki se začne s kroženjem glave, ramen, komolcev, zapestij, bokov, kolen in gležnjev. 
Nadaljujem z enostavnimi raztezalnimi vajami, sinhroniziranimi z dihanjem. Telo pripravim na delovni pogon in ga napolnim s svežim zrakom. 
Vadbo spremlja dvigovanje Sonca in ko obtiči na nebu je čas za zajtrk. Zjutraj mi odgovoraja obilen obrok, ki me nasiti za začetek dneva. Običajno si pripravim zeleni čaj. Obožujem njegov okus, telesu pa privoščim ostale pozitivne učinke, ki jih prinaša s sabo. Obožujem posedet ob čaju za jedilno mizo ob poslušanju jutranjega programa na radiu, preden je čas za kopalnico in odhod v pisarno. Ja, moj popoln dan vključuje tudi delo. Vsekakor mu bom več besed namenil v prihodnje, danes pa ga le omenim, ker je nujni spremljevalec mojega popolnega dne.

Delo je odraz aktivnosti, ki je v naravnem smislu ena glavnih značilnosti človeka, zato si težko predstavljam stereotipno sanjsko življneje z nenehnim poležavanjem in lenarjenjem. Mislim, da je delo pomembno tako za razvoj, kot za bivanje človeka. Seveda pa je prvi pogoj, da ob delu uživamo. Svoje delo obožujem, kar je vsekakor, ob vseh ostalih pozitivnih učinkih, tudi razlog, da v njem vztrajam in to tudi takrat ko vse ne teče gladko, zato lažje premostim problematične točke. 
Moj delovni dan je razdeljen na več terminov, ki jih sistematično zapolnjujem. Prvo opravim povsem običajne tekoče naloge, pregledam mail in odgovorim na prispelo pošto, pregledam ostala družabna omrežja in opravim nujne klice.

Okoli poldneva si vzamem čas za uživanje ob skodelici kave. Obožujem sedet na prostem, zunaj, na terasi, nekje na svežem zraku, kjer lahko poslušam ptice, gledam sonce, opazujem veter medtem ko mi srce polni vonj te mistične pijače. Kavo pijem počasi in z užitkom, požirek z ogromno duhovne hrane in počasi naslednji požirek… 
Svoj popoln dan nadaljujem s sprehodom po naravi. Sprehodim se čez travnik, ki razvaja s svojo odprtostjo in skozi gozd, ki ponuja paleto različnih doživetij. Moj sprehod je dinamičen in je mešanica počasne hoje, hitre hoje, sedenja, teka, ležanja in še česa. Želim se povezat z naravo in jo občutit v vseh njenih oblikah, zato so moje aktivnosti predvsem raznolike. Sprehod zaključim z vstopom v hišo, pripravljen na kosilo.

Kosilo je zame glavni obrok, zato najbolj cenim, ko je celostno, sestavljeno iz juhe in glavne jedi, od časa do časa, pa tudi sladice. Odgovarja mi lahka in hranljiva hrana, ki ne obremenjuje prebave in nudi energijo mojim dnevnim aktivnostim. V popolnem dnevu izkoristim prosti čas po kosilu. Preživim ga s svojimi bližnjimi ob ustvarjanju, sanjarjenju ali sproščenem klepetu. Krajšam čas z reševanjem enostavnih problemov in lahkotnim vetrenjem možganov. Vsekakor prijetno in koristno. Popoldan namenim športnim aktivnostim, ki so balzam za mentalno počutje, krepijo telo in kurijo negativna čustva.

Večer nadaljujem v slogu popolnega dne, v soju klišejskega glamurja, predvsem pa iz hvaležnosti do preživetega časa med sončnim vzhodom in zahodom. Privoščim si vročo kopel. Kopalnica osvetljena z žarom sveč in polna kad vroče kopeli ponujata popolno sprostitev mojemu telesu, zato v takšnih dneh vsekakor preživim v kopalnici ženski nekajkratnik za urejanje njenega popolnega izgleda. Po končani seansi v kopalnici se odpravim proti spalnici, kjer se posvetim meditaciji, da namenim  zaključku dneva enako kot začetku, svojemu duhovnemu razvoju.

Takšen je moj popolni dan in vsekakor se loči od povprečnega, ampak z vsakim preživetim dnem po lastnih merilih sem bližje letu, ko bo popolnih dni 365.