KDO BO REŠIL SVET?

Nekaj časa se že dnevno srečujemo s temo v kateri se lomijo kopja na podjetnikih. Na eni strani odmevajo glasilke tistih, ki zagovarjajo, kako morajo podjetniki vračati v družbo, plačevati več v državno blagajno, kot plačujejo sedaj in deliti več s celotno družbo. Na drugi strani z enako vnemo vibrirajo glasilke tistih, ki zagovarjajo stališče, da družba temelji na podjetništvu, zagovarjajo nižje davke in predvsem zasebno lastnino. Kdo ima prav? Ali kdo ima - vsaj - bolj prav?

foto:KPMG

Moram priznati, da se me je tema osebno dotaknila, predvsem zato, ker sem spoznal kako nerazumljeno je podjetništvo in kako enostavno ljudje padejo na populistične floskule politikov. 

Upam si trditi, da je podjetnik vmesni člen med državo in delavci, člen na natezalnici, ki drži skupaj dva pola, katera vlečeta vsak na svojo stran. Na eni strani je država, ki vidi zlato jamo v podjetnikih, kateri jo realno tudi edini financirajo. Ustvarjajo dodano vrednost, katera omogoča, da so pokriti vsi stroški podjetja, ob tem pa se ustvarja dobiček, iz katerega so plačani davki in dajatve državi, zaposleni dobijo plačo in preostanek ostane podjetniku. 

Na drugi strani so zaposleni, kateri so vedno plačani premalo in imajo neznosnega šefa. Vedno znova bodo zagovarjali obljube o medu in mleku, ter tlačili tisto, ki jim daje kruh vsak dan. 

Verjamem, da razumete, da ne govorim o tem, kako delavci niso potrebni in daleč od tega, kot se izrablja, da zaposleni podjetniku predstavljajo le strošek. Podjetnik se v vsem svojem bistvu zaveda pomembnosti svojih zaposlenih. Točno se zaveda pomembnosti vsakega delovnega mesta v svojem podjetju. Nenazadnje ga je tudi ustvaril in zato se zaveda, kaj pomeni zaposlen, ki opravlja svoje delo. Vsak podjetnik želi plačati svoje zaposlene kar se da visoko, pa ne želim izpostavljati dobrote podjetnikov, ne, ravno nasprotno, želim izpostaviti sebičnost podjetnikov, za katero stoji preprosta matematika. Dokler bom ponujal najboljše delovne pogoje, h katerim nedvomno spada tudi plača, bodo ljudje delali zame. Takoj, ko bo nekdo drug ponudil boljše delovne pogoje, me bodo zaposleni zapustili in noben podjetnik nima želje po tem, da bi zaposleni odhajali h konkurenci. 

Mislim, da je že sedaj jasno, da vsaka dajatev ovira podjetništvo in njegov razvoj, ampak naj za polno razumevanje orišem širšo sliko.

Kaj pomeni višanje davkov?

Vsakič ko država dviguje davek, pa naj bo to na katerem koli področju, to pomeni le eno stvar. Vlada ne opravlja svojega dela. Vse dokler znotraj področij, ki so neposredno pod okriljem vlade, denar odteka iz sistema, mora vlada problem rešiti. Danes je zdravstveni sistem prežet s korupcijo, vneto mu sledi tudi šolski sistem, da ne omenjam gradbenih projektov. Vse to so področja, ki so neposredno odvisna od vlade in iz katerih denar neupravičeno odteka. Višanje davkov pomeni le več denarja državi, več denarja v sistemu in več korupcije, več neupravičenih dodatkov in več aneksov k pogodbam. Tako se ne reši ničesar, ker je prava rešitev, blago rečeno, da vlada pomete pred svojim pragom in v svoji hiši. Rešitev je nekje drugje, rešitev je v racionalni porabi našega denarja, seveda pa je s tem delo neprimerno težje, kot pa višanje davkov.

Zgoraj sem orisal problem, ki ga ima država, ampak naj razkrijem problem, ki ga država povzroča s svojimi instant rešitvami in preidem do bistva tega članka. 

foto: Law and Liberty

Več davka, manj podjetništva. Enostavno, kruto, realno.

Tako, kot sem zgoraj opisal podjetnika razpetega med državo in zaposlene, bom sedaj prešel v njegovo bistvo. 

Podjetnika lahko vidimo kot sebičnega kapitalista, ki sedi na svojem kupu denarja. Res je, lahko ga - lahko, da celo takšna oseba je, kot je lahko tudi dobrodelnež, ki namenja vsote denarja v humanitarne namene. Vse to je le popačena slika podjetnika, stvar interpretacije, preteklega podjetništva, s katerim je denar ustvaril, predvsem pa posledica njegove osebnosti.

Podjetnik je v prvi vrsti inovativen posameznik, ki prepozna problem v družbi in zanj ustvari rešitev. Vrednost rešitve na trgu mu omogoči poslovanje, s katerim ustvarja denarni tok. Če je denarni tok dovolj močan in ostane več denarja pri njem, kot ga porabi na trgu, lahko ustanovi podjetje. 

Ves smisel podjetništva se skriva v iskanju svobode skozi reševanje problemov. S tem pa se podjetništvo neprimerno bolj približa vsakemu posamezniku. Problem nastane pri vstopu na trg. Davki otežujejo ta vstop in dušijo podjetništvo. Z višanjem davkov se vedno manj ljudi odloči za podjetništvo in s še višjimi davki, ki posamezniku še dodatno odrekajo njegov delež, se jih za to pot odloči vedno manj. Davki bodo vedno višji.

Smisel podjetništva je v ustvarjanju svobode. Več ljudi, kot se odloči ustanoviti svoje podjetje, s tem poskrbi zase in vedno nižji so davki. Razlog ostaja v vedno nižji brezposelnosti. Ključ je prost delovni trg na katerega se enostovno vstopa in izstopa. Svet sloni na podjetnikih, ki najdejo rešitev za vsak problem na tem svetu. Podjetništvo premika svet naprej, podjetništvo predstavlja napredek in v podjetništvu je prihodnost, ker strmi k temu, da iz vseh resursov, ki so na vojo, ustvari nekaj več, več kot ima sedaj.

foto: wrike

Podjetništvo bo rešilo svet, kam pa nas peljejo predlogi višjih davkov, si odgovorite sami.

Mislim, da mi je v članku uspelo približati tisto, kar se za podjetništvom skriva in razbliniti popačeno podobo, ki se nam slika pred očmi. Če bi vas zanimalo več o podjetništvu, vas vabim, da se vpišete na listo za obveščanje. Naredil bom vse, da bo podjetništvo ustrezno prepoznano.

Vpišite e-mail in prejmite naslednjo objavo v nabiralnik.

Vpišite se na listo za obveščanje

* indicates required

E-mail *

Potrebujemo vaše dovoljenje!
Prosimo, da potrdite prejemanje naših vsebin na nasledjji način:

Email

Iz naše liste se lahko kadarkoli izpišete s povezavo v našem e-mail sporočilu. Spletno mesto dejanprednik.blogspot.si ne deli informacij s tretjimi osebami. Za dodatne informacije o naši praksi delovanja obiščite našo spletno stran ali nas kontaktirajte.

We use Mailchimp as our marketing platform. By clicking below to subscribe, you acknowledge that your information will be transferred to Mailchimp for processing. Learn more about Mailchimp's privacy practices here.

KAKO OHRANJATI OBSTOJEČE STRANKE?

Danes v podjetništvu večinoma govorimo o novi stranki. O testiranju, iskanju, prepoznavanju, o tem kako pridobiti kupca in čeprav je to nedvomno izredno pomembno za garancijo preživetja na trgu, pa se prevečkrat spregleda pomembnost obstoječe stranke.

Obstoječe stranke so že porabile svoj denar za našo storitev ali produkti in z vsemi aktivnostmi smo si pridobili dovolj njihovega zaupanja, da so odprle svojo denarnico. Ali so jo pripravljene odpreti ponovno?

V tem okvirju pride do izraza aspekt, ki ga zagovarjam vedno znova in znova- kvaliteta pred kvantiteto, ker samo tako, če ponujamo dober servis ali storitev, nam lahko kupci zaupajo dovolj, da so pripravljeni ponovno kupiti od nas.

Zakaj je pomembno delati na obstoječih strankah?

Večkrat sem že omenil, da je marketing vreča brez dna, ampak na drugi strani je nujno potreben za delo s strankami. Vprašanje je za kateri segment kupcev porabljamo sredstva in nova stranka stane tudi do dvajsetkrat več, kot že obstoječa, še bolj zanimiv pa je naslednji podatek in sicer, da lahko samo pet procentov vračajočih strank vpliva na tudi do sto procentno povečanje dobičkov. Saj veste, v podjetništvu je najtežja prva stranka, zato je najpomembnejše, da ko jo enkrat dobimo, da jo tudi obdržimo.

Kako delati z obstoječimi strankami?

Nekako smo z našo storitvijo ali produktom uspeli prepričati stranko, da nam podeli prvo priložnost, da preden gre drugam izbere nas in kot takšno moramo izkoristiti prva odprta vrata, ki se nam ponujajo. Prva priložnost je, da nadgradimo ponudbo, da dodamo vrednost in nadaljujemo z gradnjo razmerja z našo stranko. Najlažji primer v tem segmentu so sodobni online poslovni modeli, kjer s pomočjo prodaje preko interneta pridemo do sodelovanja ena na ena z višjimi dobički. 

Nekateri poslovni modeli s tovrstno strategijo zavestno prodajajo produkte ali storitve z izgubo, ker iščejo trajno sodelovanje in dobiček na dolgi rok, zato če razmišljate o tovrstni nadgradnji pondube je nujno začeti razmišljati v smeri kaj lahko ponudim?

Naslednji pomembni pristop pri negovanju in vzdrževanju obstoječih strank je program zvestobe. Nič novega, ampak izjemno učinkovita metoda, kar si upam trditi, samo že če vas spomnim, da preletite vse kartice ugodnosti v vaši denarnici. Glede na to, da govorimo o dolgotrajnem razmerju s stranko je prav, da se ta počuti sprejeto in da se zaveda svoje pomembnosti, ki jo predstavlja za naše podjetje. Tovrstni program zvestobe nam na nek način zagotavlja prednost pred konkurenco, stranki pa nudi dodatne ugodnosti, recimo popust pri določenem številu nakupov, dostop do posebnih ponudb in ugodnosti.

Pri negovanju strank je še vedno precej podcenjen servis strank. Še vedno preveč prevladuje mentaliteta jaz tebi to, ti meni denar in potem se najina prodaja zaključi, ampak v osnovi je slab servis strank glavni razlog, da se stranka naslednjič odloči za drugega ponudnika. Kakorkoli, ključ do uspeha je zagotavljanje odličnega servisa strank, najti način kako stranko presenetit, iti dodatno miljo in ponuditi več, izpostaviti atribute o katerih se konkurenci še sanja ne in uspeh bo zagotovo sledil.

Danes sem izpostavil nekaj osnovnih in enostavnih pristopov, ki bodo z upoštevanjem zagotovo implemetirali rast v naš posel, medtem ko na drugi strani nižajo stroške lovljenju strank, ampak najpomembnejše od vsega se mi zdi sprememba miselnega toka, ki od nas zahteva spremembo mišljenja iz prodaj, stranka, zasluši na to da začnemo razmišljati o problemih in potrebah naših strank, da jim pomagamo in jim zagotovimo rešitve. Iz tega raste dolgotrajno sodelovanje in poslovni uspeh na dolgi rok.

     

ZAKAJ PISATI BLOG?

Čeprav sem že pred časom omenjal, da bom napisal nekaj besed o pisanju svojega bloga, pa ni in ni bilo pravega časa oziroma so se kar nekako pojavljale druge teme, ki so polnile moje misli in posledično tudi objave na blogu. 

No pred nekaj dnevi, pa se je pojavila odlična priložnost, da napišem nekaj besed o blogu samem, ko sem prejel telefonski klic iz katerega sem prejel povabilo, da povem nekaj stvari o tem kako se lotiti pisanja bloga v živo, zato bom danes spregovoril nekaj besed o tem zakaj pisati blog.

Internet je postal stalnica v našem življenju in prvi dostop do informacij. Za brskanje uporabljamo spletne iskalnike in socialna omrežja s pomočjo katerih pridemo do željenih informacij in ker je splet globalna mreža so nam tako dostopne informacije iz celega sveta dobesedno iz naslonjača ali našega žepa. Kar želim povedati je, da je s pomočjo informacijske tehnologije človeštvo prvič postalo globalno povezano. 

Sam vidim v spletu prvo stično točko iz katere se bo začelo človeštvo povezovati na vseh ostalih nivojih in kot je že vidno se je iz te povezanosti vzpostavil trg, ki omogoča prodajo produktov ali storitev po vsem svetu iz enega mesta. 

Torej zakaj pisati blog?

Z bliskovitim širjenjem informacij, novic, znanja smo pri koncu ere, ki je pomenila redno službo, delo od šestih do dveh v tovarni za štirideset let. Danes vse bolj vstopamo v neko novo obdobje, ki ga zaznamuje “freelance” delo. Delo pri katerem posameznik ponuja svoje kvalitete, znanje, sposobnosti in pri katerem gre za razgiban delovni čas, delo pa omogoča v večini primerov opravljanje od doma. Trend nakazuje na vedno večji procent “freelancerjev” in v prihodnosti bo ta model še rastel, zato je blog odlično izhodišče za prihodnost.

Vsak od nas ima določene kvalitete, ki jih drugi potrebujejo. Vprašanje pa je koliko se tega zavedamo in koliko se zavedamo naslednje stvari, da je vse bolj pomembna osebna blagovna znamka. JAZ d.o.o., s.p., JAZ, kot podjetje, torej kdo, kaj in zakaj sem? 

Blog nam omogoča, da v prvi vrsti odgovorimo na zgoraj postavljena vprašanja sebi in v drugi, da na njih odgovorimo ostalim in se predstavimo svetu. 

Ko sem začel s pisanjem bloga, se tega niti približno nisem zavedal. Moj blog je nastal tako, da sem enostavno pobral eno svojih norih idej in začel s svojim blogom. Vedno me je privlačila želja po pisanju, tista skrita želja, da bi lahko enkrat delil svoj svet skozi pisano besedo in verjetno se mi je prav zato zdela zamisel o blogu tako vznemirljivo privlačna, da sem jo takoj pobral. Z blogom sem začel v enem svojih najmanj privlačnih obdobij, ko sem se prebijal skozi IZGORELOST, pa je verjetno prav blog pripomogel k temu, da je šlo lažje skozi in ko se danes ozrem nazaj vidim, da vedno bolj spoznavam kdo, kaj in zakaj sem prav na svojem blogu, medtem ko me na drugi strani nenehno vleče naprej komu, kaj in zakaj lahko nekaj dam.  

KDO JE IZUMIL McDonald's?

Danes ena največjih multinacionalk je nedvomno McDonald’s, ki ustvarja produkte s katerimi si zasvojen ali pa jih do obisti sovražiš, ker ti predstavljajo najbolj ogabno stvar, ki se kliče hrana v imenu kapitala. Kakorkoli, motor deluje in McDonald’s je največja veriga restavracij na svetu s prepoznavnostjo logotipa takoj za Coca-Colo. Kot je znano se v McDonald’su nabira špeh in v sedemdesetih letih obstoja je ta debel dobrih 25 milijard. Ni slabo, bi lahko rekli, da smo malo nastopaški, pa vendar, kdo je pravzaprav izumil McDonald’s?

Običajni ljudje, bi bili prepričani, da je to nek Ronald ali nekaj podobnega, pa ni čisto tako. Za začetnika veljata brata Dick in Mac McDonald, ki sta popolnoma preuredila branžo. Govorimo o petdesetih letih, ko si bili popularni drive-ini. Restavracije v katere si se pripeljal z avtomobilom in od tam oddal naročilo, potem pa dobil svoj obrok na okno avtomobila. Servis je bil počasen in slab, zato sta brata prišla na idejo, da morata pridobiti konkurenčno prednost, tako, da ga popolnoma preuredita. 

Iznašla sta način, da preneseta tekoči trak v prehrambeno industrijo. Tako kot je začetnik serijske avtomobilske industrije, Henry Ford, uporabil tekoči trak, ki je omogočal hitrejšo linijsko izdelavo in tako množično produkcijo, sta brata McDonald uspešno prenesla modificiran model v prehrambeno industrijo. Kot začetnika nista imela na voljo potrebne infrastrukture, zato sta jo morala iznajti sama in naročiti njeno izdelavo po njunih potrebah. Kakorkoli, o uspešnosti njunega modela je pričala vrsta pred njuno restavracijo in neverjetno hiter servis.

S tem si lahko razlagamo nastanek McDonaldsa, ampak ob njuni stojnici in borem poskusu franšizne širitve ne moremo govoriti o nobeni korporaciji. Potencial, ki ga je ponujal nov model je opazil in izkoristil Ray Kroc. Poslovnež, ki se je pridružil bratoma McDonald, postavil prvo restavracijo z znamenitimi loki in uspešno razširil franšizo. Tako lahko govorimo o neki organski rasti podjetja, pa vendar nisem zastonj postavil vprašanja Kdo je izumil McDonald’s?

Ray Kroc je še istega leta, kot se je podjetju pridružil od bratov odkupil ves model skupaj z imenom. Tako brata Dick in Mac nista smela več uporabljati svojega priimka na tabli svoje restavracije, ker je sedaj ime pripadalo korporaciji McDonald’s. Razen pritlehnega podjetništva, v vsem skupaj ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi novi lastnik in ustanovitelja tako močno razlikovali v filozofiji podjetja.

Dick in Mac McDonald sta kljub hitri pripravi in produkciji tekočega traka zahtevala neizpodbitno kvaliteto izdelka. Od osnovnih sestavin do priprave in nista odstopala od začrtane poti. Ray Kroc je bil usmerjen bolj kapitalsko in je iskal priložnosti v nižanju stroškov na račun kvalitete. Nikakor ni to odigralo ključne vloge pri prevzemu podjetja, vsekakor pa v nadaljnjem razvoju korporacija in danes gledamo McDonald’s, ki si ga je zamislil Ray Kroc.

Ironično, kako se stvar obrne. Danes zremo v korporacijo, ki je sinonim za nezdravo prehrano, čeprav sta bila njena začetnika in po katerima je poimenovana, striktna zagovornika kvalitete. Imela sta odlično idejo, ki sta jo do neke mere tudi realizirala, ampak nista imela dovolj vizije, zato se je pojavil nekdo, ki jo je znal izkoristit in razširiti do vseh potencialov. 

Zame je izumitelj McDonald’sa nedvomno Ray Kroc, ker brez njega ne bi gledali korporacije, ki stoji danes. Mogoče mi lahko oporekate, da brez bratov McDonald’s, Kroc ne bi imel česa za razširit, ampak zagotovo bi se pojavil nekdo drug, ki bi zgrabil priložnost in danes bi zrli v popolnoma enako stvar z drugačnim imenom, zato naj zaključim s stavkom, ki sem ga izrekel že mnogokrat in ga polagam v misli vsem, ki iščejo priložnost. Dokler nimaš ideje je ta 100% tvojega uspeha, kakorhitro jo dobiš ostane le 1%.

LEVJESRČNI KATALONCI

V moji dnevni sobi stoji televizija. Čeprav je tam bolj za brisanje prahu iz nje, se še vedno znajde daljinec v moji roki. No, tam na kakšna dva meseca si prižgem program in potem bolj gledam česa ne bom gledal, kot dejansko ostanem na enem kanalu. Pa saj smo menda vsi moški isti, a ne? 

Tokrat sem naletel na eno najbolj razburljivih nogometnih tekem v zgodovini in če sedaj že vsi vemo kaj je uspelo Barceloni proti PSG-ju, se verjetno takrat nobenemu še sanjalo ni, niti najbolj zagretim navijačem kataloncev. Ker me zanima predvsem znanje, ki ga iščem povsod, tudi na  tako patetičnem mestu, kot je televizija, ga dobim še na nogometni tekmi. Ne vem koliko vloge je pri zmagi Barcelone odigrala sreča ali pristranski sodniki, ker enostavno nisem toliko seznanjen s podrobnim poznavanjem nogometa, ampak danes bom povedal zakaj je po mojem mnenju zmagalo moštvo iz Katalonije. Povedal bom tisto, kar sem videl, se naučil in za kar sem mnenja, da se lahko od njih nauči vsak, predvsem tisti, ki išče priložnost na svoji podjetniški poti.

Mogoče se je v zadnem času malo zabrisala prisotnost tega, da je podjetništvo izjemno težavna in riskantna pot. Verjetno predvsem zaradi tega, ker ga obdajajo samo uspešne ali več kot uspešne zgodbe, o polomih pa se ne govori oziroma nikogar ne zanimajo. Prvič si nihče ne želi biti tam, drugič pa so bolj atraktivne neverjetno srečne zgodbe uspešnih podjetnikov. Dejstvo je, da propad ne sme biti dolgoročna okoliščina, niti ni izvedljiva, ker slej kot prej izčrpa vsa sredstva, da bi stvar delovala, je pa tudi neizogljiva. Vedno se pojavijo obdobja ko se stvari obrnejo v negativno rast, ko letalo obrne proti tlem in drevesa postajajo vedno večja. Vedno večja in to prehitro. Znajdemo se v obupnem stanju in kaj v njem odloča?

Sposobnost preživetja.

Razlog, da danes pišem o nogometni tekmi je ravno to, da je popolnoma primerjljiva s tistim, ko podjetje tone. Znajdemo se v položaju preživi ali umri. Tako kot na nogometni zelenici, nas začnejo zapuščati simpatizerji, stranke, še celo ključne stranke ostajajo v dvomu in potem nam ostane samo še upanje, da se stvari postavijo na svoje mesto. 

Upanje se lahko odvija na dva načina. Lahko se postavimo v pozicijo in upamo da se bodo stvari uredile, nekako že, od tretje sile ali pa upamo, da smo dovolj spretni, sposobni, da imamo dovolj znanja, da stvari postavimo na svoje mesto. Ravno to se mi zdi ključno za uspeh, čeprav ga ne garantira, da se postavimo v vlogo odločevalca in izberemo pravo pot upanja. Zaupanje vase in sposobnost da postavimo stvari na svoje mesto, pa čeprav nimamo niti v svojih rokah. Ob takšni situaciji, ko veš da si naredil vse kar je v tvoji moči, je tudi neuspeh bolj sprejemljiv, precej bolj, kot da te begajo vsi načini, ki jih nisi poskusil, ker si verjel, da se bodo stvari postavile na svoje mesto same od sebe.

Težko se je postavit v vlogo odločevalca, ko ti naproti stoji nasprotnikovih posmehljivih štiri nič, še težje loviti rezultat 6:1 pri 3 proti 1 in imeti na voljo dvajset minut. Sploh v profesionalnem nogometu. Najtežje od vsega pa je pozabit realne okoliščine in igrati naprej, kot da še nič ni odločeno in to je tisto kar je uspelo Barceloni. Pri delnem izzidu 5:3 in že globoko v drugem polčasu tekme so še vedno igrali, kot da je rezultat 0:0 in še ni nič odločeno. In res ni bilo nič odločeno do konca tekma, do tistega trenutka ko je sodnikova piščalka označila konec tekme. Takrat so katalonci zmagali s 6:5 in to je bistvo, ki ga želim danes deliti.

Ni pomembno kakšne so okoliščine, ni pomembno kako stvari izgledajo, pomembno je kako se odvijajo. Pomembno je kako močne so v svojem bistvo in da se za njih borimo do konca. Ni konec dokler ne zmagam in za zmago grem do zadnjega diha, do zadnje trhlice upanja, do konca, do zmage. Do takrat ne bo konec!

KAKO ZAČETI POSEL?

Svet, ki se zdi popolnoma kaotičen, brez nadzora, ponuja ogromno priložnosti, predvsem v podjetništvo. Mogoče se sliši nemogoče, sploh ko se zdi trg prenasičen z vsem, ampak ravno iz tega izhaja tudi zaslepljenost, da ni več mogoče uspeti. Pa ni res. Pravzaprav ravno tako okolje ponuja priložnost za napredek, za prave rešitve, ki jih civilizacija potrebuje za preživetje in takšne rešitve so pot do uspeha. 

Že sama prenasičenost trga je dovolj velik problem, da ponuja tistemu, ki ga uspe rešit, postati nov Elon Musk, Jobs ali kdorkoli že izmed podjetniških ikon, ampak nekje je potrebno začeti, zato bom spodaj opisal osnovne gradnike za začetek posla.

Prva stvar, ki jo potrebuje vsak, ki se loteva posla je želja. Neizpodbitna želja iz katere po mojem mnenju rastejo tudi ideje, ampak tukaj opozarjam na prepričanje, za katero se mi zdi da ga večina dojema kot dejstvo in to je, da potrebujem eno samo dobro idejo, nekaj kar bo pravo in potem bo vsak kupil, vsak bo želel imeti moj izdelek in tako bom obogatel. Ne, tako ne bo šlo, zato ker dokler nimamo ideje je ta 100% našega uspeha, kakor hitro jo dobiš ostane samo še 1%.    

Zato da se lahko ideja razvija naprej in raste v posel je potrebno imeti plan. Časovnica, ki nam oriše načrt gibanja, povdari ključne naloge in predstavi finančni tok. Eden najbolj uporabnih hitrih planov je Vitki okvir.

Kakorhitro začneš posel potrebuješ poslovno struktro znotraj katere posluješ. S tem delom sem sam imel precej težav in zato ga umeščam takoj za prvim planom. Gre se predvsem zato, da lahko pravno-formalno opravljaš posel in da zato izbereš primerno strukturo. Ali bo to sp, popoldanski sp, dopolnilno delo, družba, društvo, skratka karkoli, kar omogoča legalno opravljanje posla in najbolj odgovarja dejavnosti, ki jo opravljamo. Na začetku sem se sam nenehno fokusiral na razvoj in moram priznati, da sem se potem precej zmedel, ko je bilo potrebno vse strniti v primerno strukturo.

V digitaliziranem svetu je za posel potrebna spletna stran, ampak preden začnem govoriti o njej je zanjo potrebno imeti registrirano domeno in zagotovljeno gostovanje na strežniku, na katerem bo spletna stran stala. Prostor na spletu, ki je lahko tudi vaša trgovina, ampak neprimerno cenejša, kot fizična, kar pa se mi zdi ključnega pomena na začetku vsakega posla. Čim nižji stroški obratovanja in splet je odlična rešitev. Da se lahko uspešno predstavimo svetu in potencialnim kupcem, pa je potrebna tudi spletna stran. Nismo vsi programerji, ampak zato obstajajo rešitve predpripravljenih spletnih strani, kot jih ponuja Wordpress ali Wix, kjer si lahko z nekaj osnovnega računalniškega znanja ustvarimo dovolj dobro spletno stran. Druga možnost je da se naučimo spletno stran postavit sami ali pa da nam jo postavi nekdo drug in jo plačamo. V vsakem primeru je nujno potrebna.

Prvi resni strošek je oprema, ki jo potrebujemo za dejavnost, sploh če se je lotevamo prvič. Tukaj velja opozorilo, da se vedno loti posla, ki ga dobro poznaš. Prvič, lažje ti bo na trgu in drugič, sploh, ko govorim o stroških delovnih sredstev je neprimerno boljša opcija začeti nekaj kar raste iz hobija in smo skozi čas nabrali že doberšen del materiala, ker nihče ne garantira uspeha na trgu in lažje se je vrnit k hobiju, kot pogoltnit zgrešeno investicijo, pa tudi stane manj.

Če sem prej govoril o prvih stroških je sedaj na vrsti vreča brez dna, ki se ji reče marketing. V promocijo lahko vsujemo koliko imamo, pomembno je da se investicija povrne in da stimulira dobiček. Predvsem na začetku odsvetujem visoke zneske in plačevanje ne vem česa za reklamo, ker obstaja velika verjetnost, da iz te moke ne bo kruha. Na voljo je ogromno brezplačnih kanalov promoviranja, ki omogočajo reklamo ob vsem pa še učenje. Odličen medijski kanal, ki ga uporabljamo vsi, so socialna omrežja, pa zakaj ne bi s pomočjo njih, ljudje v naših krogih videli s čim se ukvarjamo in kaj počnemo?

Na koncu, vsak posel potrebuje produkt, izdelek, ki ga trži in edina stvar, ki posel ohranja pri življenju. Tukaj počnite karkoli hočete, se ob tem zabavajte in ustvarjajte, ampak nikoli ne sprejmite kompromisa s kvaliteto. Nikoli. 

Podjetništvo ni sprint, ampak je tek na dolge proge. Normalno je da te na poti zanese in želiš zaslužiti čim več v čim krajšem času, ampak edina stvar, ki zagotavlja uspeh je kvaliteta.  

MAŠČEVANJE V PODJETNIŠTVU

Podjetništvo je igra, igra kot življenje, je del življenja. Včasih si spredaj, drugič zadaj, nenehno loviš ravnotežje in dirka je dolga. Žal je tako, da v njem redko spoznaš prijatelja, zato so ti biseri toliko slajši od vsega ostalega in žal imaš ogromno stika z okoriščevalci, pa nateguni in podobnimi klienti. Ne glede na vse je to del zgodbe in kot takšno jo je potrebno sprejeti ali pa je enostavno ne pišeš. 

Zadnjič sem prebral eno dobro definicijo, ki pravi da je podjetništvo vrtiljak izkušenj in čustev. Takšna razlaga mi je všeč in v doberšnji meri konkretizira dogajanje v dnevu podjetnika, ampak čustva, čustva, ki znajo boleti.

Osebno najtežja in bridka izkušnja zame je ukradena ideja. Ko se nekdo okoristi s tvojim intelektom in pograbi osnovo, da se okoristi v okviru svojega dela. Razumljivo da nisi najbolj vesel in bi lahko trgal glave iz vratov. Popolnoma naravni odziv, ker s tem te nekdo užalosti in žalosti sledi jeza v kateri pa ni lepšega kot pa da letijo glave tistih, ki so te prizadeli, ampak STOP!

V podjetništvu ni prostora za maščevanje.  

Verjetno se nikoli ne bom sprijaznil s tem da nekdo počne enako, kot ti, že iz vidika konkurence, še manj s tem da počne isto. Predobro poznam občutek želje, da bi jih pohodil kot ščurke, ampak maščevanje nima nobenega smisla in tukaj so razlogi zakaj.

Prvi, ki sem ga sam spoznal najhitreje je izguba časa. Naj ti povem zakaj. Vse kar je kdorkoli odnesel kdo od moje ideje je predstava, ki jo je dobil skozi govor, prezentacijo ipd. Predstava sama po sebi ne prinese vizije in vseh povezav med elementi, ki so potrebne da ideja zadiha in oživi. Ampak to še ni glavni razlog, da je kakršnokoli maščevanje izguba časa. Dokler si edini, ki se je z idejo ukvarjal in jo razvijal, si tudi edini, ki pozna njene kritične točke in probleme, kar pomeni dvoje. Prvo imaš prednost, ker razvijaš hitreje, drugo, kar je pa še slajše, da se bo posnemovalec polomil na ključnih problemih. Enostavno jih ne bo premostil v doglednem času, zato bi bilo maščevanje izguba časa zate.

Naslednji argument, ki se izogiba maščevanja je precej enostaven. Zakaj biti uničevalec, če si lahko ustvarjalec? 

Maščevanje tako in tako prinese prizadetost tistemu, ki se maščuje. Mogoče je poželenje po maščevanju naravni vzvod, ampak ga je boljše premostiti. Tudi, če imaš prav in bi imel po vseh moralnih kodeksih pravico do maščevanja, mislim da bi se znali ostali poslovni partnerji hitro distancirati od posla s tabo. Na koncu ne bi ostal spomin na moralno krivdo, ampak ostra in groba reakcija maščevanja, s katero se v trenutku poslovi dobro ime in leta dela zanj.

Nekje na začetku sem nekaj besed namenil opisu podjetniškega habitata in kruta resnica je, da nikogar ne zanimajo tvoji problemi. Verjetno zato, ker ima vsak svojih preveč in nihče, ne potencialni partnerji, ne mediji ali pa trg nima želje po kopanju tvojega konteksta iz katerega vre jeza. Vidijo jo pa in ravno zato ker jih to ne zanima obrnejo hrbet. 

Konec koncev, življenje ni konstanta, ampak ima vzpode in padce, gre in pride okoli, zato ti za konec puščam misel, da je lahko današnji sovražni že jutri zaveznik, glede maščevanja pa je tako kot gasiti ogenj z ognjem. Sicer se da, ampak povzroči ogromno škode, več kot karkoli drugega, zato naj ostane za izhod v sili.

DELO PRIHODNOSTI

Ko razmišljam o prihodnosti in kakšno bo delo tam ne morem mimo robotizacije, ki se vedno bolj in bolj implementira v vsakdan. Včasih se zdi da celo s takšno hitrostjo, da ji niti prav ne sledimo. Popolnoma normalno je da potem v robotizaciji vidimo nevarnost izgube delovnih mest in da bodo naše mesto prevzeli bolj učinkoviti in cenejši roboti.

Pa je res robotizacija naš sovražnik?

V tem trenutku ne želim odtavati preveč, pa tudi sam koncept je še preveč meglen, da bi znali natačno presodit kam se bo razvijala branža, predvsem umetna inteligenca in vojaška robotika, ampak nasplošno se mi robotizacija ne zdi slaba rešitev. Zakaj bi delali monotona dela, če jih lahko namesto nas opravijo roboti? V tem smislu nam ostane več časa za druge, bolj kompleksne stvari ali pa vsaj več časa za razmišljanje kaj pravzaprav počnemo. Sam vidim priložnost in uporabnost robotike v naslednjih smislih delovnih mest.

Svoboda in fleksibilnost

Vsak od nas ima drugačne potrebe in zahteve, da opravlja delo. Nekaterim odgovarja štirideset urni delovnik, drugim je boljši drseči delovni čas, spet eni smo jutranji tipi, drugi večerni. Prvi indici že kažejo na to da krajšanje delovnega časa in njegova fleksibilnost povečujeta produktivnost, kar je dobro tako za zaposlene kot za organizacijo. V takšnem načinu dela se zaposlen samo odloči kdaj, kako in kje bo opravil delo, naloga organizacije pa je da mu to omogoči. Za nemoten tok in doseganje ciljev je torej potrebno več komunikacije z zaposlenimi in večji povdarek na motivaciji, tako da organizacija skozi fleksibilnost spodbuja zaposlene, da še vedno dosegajo skupne cilje.

Avtonomija

Trenutno se gibljemo v zelo ozkem načinu dela, kjer zaposleni dobijo točno določena navodila po katerih opravljajo naloge. Tako sta odgovornost in možnost odločanja zmanjšana na minimum. Delo v prihodnjosti bo takšen način zagotovo vrglo na glavo. Strukture se bodo iz tipične hierarhične sestave obrnile bolj v linearno smer, ki bo od organizacij zahtevala večjo transparentnost. Iz vsega skupaj enostavne raste potreba po tem, da se pozabi na strikno vodenje zaposlenih, ampak da so zaposleni sposobni avtonomno opravljat svoje delo.

Freelance

Vsekakor bo v prihodnosti ta način dela prevladoval. Že v samo zadnjih desetih letih se je število tovrstnih zaposlitev povečalo kar za štiristo procentov in trend bo samo še naraščal. Če so se sprva s tovrstno zaposlitvijo ukvarjali predvsem umetniki in artisti, ki so jim sledili grafični oblikovalci, pa že programerji, potem je že danes freelance zavzel popolnoma drugačno podobo. Gre se predvsem za modificiranje kariere, ki ga tesno spremlja delo od doma. Tovrstna zaposlitev je s pomočjo razvoja IT postala stroškovno ugodna in dostopna širokemu naboru znanj, tako se danes v tovrstno zaposlitev podajo vedno bolj in bolj strokovni poklici, ki brišejo meje preživetih delovnih praks. Zagotovo v v prihodnosti tovrstna zaposlitev prevladovala na trgu.

Prilagodljivost

Vse bolj pozabljeni so časi, ko je bila prioriteta zaposlitev v veliki strukturi do pokoja. Konec je z zaposlovanjem v takšnih organizacijah, kjer se napreduje po standardni lestvici. Vse bolj prihaja do izraza možnost prilagajanja kariere po lastnih merilih, ki omogočajo posamezniku da se sam odloči kaj od nje želi. V tem segmentu je verjetno tudi največji razlog za porast freelance zaposlitev, ki omogočajo, da posameznik ubere popolnoma lastno pot po napredovalni lestvici, okoli nje ali pa najde kakršenkoli drug način, ki mu odgovarja. Odločitev je popolnoma posameznikova in zato morajo organizacije prilagoditi svoje enoumje od regularnega zaposlenega do tega, da je lahko posameznik na njihovi strani samo nekaj let, preden se premakne naprej.

Medtem ko se vztrajno premikamo naprej in naprej, mislim, da bodo ti aspekti ključni pri kreiranju delovnih mest za prihodnost. Po mojem mnenju ne bo glavni sovražnik robotizacija, ampak pripravljenost na spremembe in prilagajanje, zato naj vam ne bo odveč ugotoviti kaj v resnici sploh želite in pričakujete od svojega življenja. 

ZA USPEH POZABI NA...

V mojem dojemanju uspeha ne gre za neko čarobno palico, ki čira čara naredi vse lepo in pusti polno denarja, pa ležanje na plaži in najboljši avto. Ne, po mojem mnenju je uspeh odvisen od navad, ki ga stimulirajo in zato se implementira postopoma. Vse preveč smo nasičeni z instant rešitvami naredi to in vse bo najboljše, pa naslednji teden ono, da boš dosegel točno tisto, kar bi že naj prejšnji teden in potem spet nekaj novega, kar enostavno moraš, da boš srečen in imel ogromno denarja.

Zame, ki se stvari lotevam precej sistematično ostajajo takšne rešitve blago rečeno smešne in nesmiselne, zato jim pravim ne. Neverjetno koliko enkratnih priložnosti, ki jih ponujajo piramidni sistemi, zamujam zaradi tega, ampak vsaj nisem naiven, da bo nekdo delal namesto mene in mi polnil denarnico.

Vsakomur, ki išče uspeh, bi poleg zgornjega, svetoval še nekaj drugih motilcev na katere je treba biti pozoren. Sam imam ogromno težav s popolnostjo. Sem perfekcionist in pika, ampak za uspeh ni potrebno nenehno loviti popolnosti. Vsaj na začetku ne. Popolnost zahteva ogromno časa in ravno zaradi tega se je treba lotiti stvari z resnostjo, da bodo delovale, delovale dovolj dobro. Popolnoma naravno je da so stvari ohole, kompleksne in prihajajo z negotovimi rezultati in da se izkažejo za neracionalne, ampak to še ne pomeni, da niso na pravi poti.

Nikoli ne dovolite, da vas ovira negativnost. Sam sem se dolgo časa bodel z okolico, ker sem edini razumel, da stvar deluje, da funkcionira, medtem, ko so jo vsi zavračali. S tem sem samo izgubljal čas, ki sem ga porabil za perfekcijo, skeptiki pa so še vedno skeptiki in bodo to tudi ostali. Mogoče ni prave priložnosti, da se obkrožimo s pozitivnimi ljudmi, ki nas spodbujajo, ampak kakorkoli, vsaj ne pustite negativnim, da vas potegnejo iz proge.

Za začetek, da se lahko ogradimo od takšnih ljudi, pa je potrebno verjetni vase, zato nikoli ne dvomi, da so stvari, ki jih želiš- nemogoče. Ne glede na vse. Vizija izhaja iz nas, iz naše notranjosti in pot do nje je vidna nam samim, zato ne glede na to kaj kdo pravi, ne vidi poti, kot jo vidiš sam. Če vidiš pot, potem je vizija dosegljiva, če vidiš oviro, potem veš kakšen problem imaš in s tem lahko zavržeš vsak dvom, da jo je nemogoče doseči.

Človek je čudno bitje, ki je vedno sam sebi največji sovražnik in zato je potrebno delati na sebi in svojih pomanjkljivostih. Predvsem s tem mislim na zavračanje vseh motilcev. V današnji dobi smo z lahkoto podvrženi motilcem na vsakem koraku in pravzaprav smo povsod podvrženi gmoti motilcev iz celega sveta. Na koncu zmagajo vedno tisti z jekleno voljo in laserskim fokusom, zato reči ne vsem motilcem, ki zahtevajo tvojo pozornost in te ne vodijo do cilja ali želenih rezultatov.

Praktično? Ni problema.

Koliko časa posvetiš socialnim omrežjem?

In še bolj zanimivo:

Kaj počneš na socialnih omrežjih?

Precej enostavno, ko si nalijemo čistega vina in sam nisem nobena izjema, rad pa natakam, zato dam še za eno rundo.

Nikoli ne dovoli, da se drugi odločajo zate. Ne potrebuješ odobravanja drugih, zato sprejmi odločitve na lastnih potrebah. Odločaj se zase po svojih potrebah in še bolj pomembno, sam se odloči kako boš nadaljeval. Sprejeti odločitev je ena najpomembnejših stvari na poti do uspeha, ampak treba se je odločit.

Sam sem precej delovno naravnan in zato se mi zdi pomembno, da ne postanem preobremenjen. Da preprečimo preobremenjenost in z njo povezano izgorelost, se je potrebno skoncentrirati na produktivnost in ne zaposlenost ves čas. Zagotoviti je potrebno koncentracijo na cilje in ustvarit čas za stvari, ki so pomembne, ter odrezat tiste, ki niso, predvsem pa se je treba naučiti reči ne in znat prosit za pomoč.

Najslajše pa za konec, kar se mi zdi, da vedno počnem. No, tudi tokrat to ne bo izjema in zato se nikoli ne nehaj učiti, ne nehaj razvijati svoje osebnosti in rasti. V vsakodnevnem kaosu je najbolj enostavno postavit na stran takšne aktivnosti, ampak vse kar si in kadarkoli boš je tvoja osebnost. Tisto kar se naučiš in izkusiš, zato dopusti da te tovrstne aktivnosti dosežejo in ti pustijo odprt um.

Vsak dan je poseben in kot takšnega ga je potrebno uživati, zato zavrni slabe navade, razvij dobre, boljše in najdi vsak dan v kreiranju neverjetnih stvari. Upam, da sem ti pri tem koristil in ti pustil kakšen dober nasvet.

KAKO OSTATI ORGANIZIRAN?

Sedaj sem nekaj časa pisal o tem kako uresničiti cilje in poti do njih, zato bom danes podelil nekaj nasvetov kako ostati na progi in nenehno vzdrževat svoj fokus. 

Prva stvar na seznamu je koledar, ki je danes z vsemi pametnimi ploščicami v žepih in uporabo računalnika, dostopen na vsakem koraku. Moj predlog je, da se uporablja en koledar do katerega redno dostopamo. Lahko je to virtualni koledar na mobilniku ali računalniku ali pa tradicionalen. Sam uporabljam tradicionalno obliko, kar mi bolj odgovarja, mobilne naprave pa uporabljam za opomnike v katere vnašam pomembne tedenske aktivnosti, kot so roki ali sestanki.

Koledar je izvrsten pripomoček za vpogled v časovnico, ampak samo po sebi ne zagotavlja uspeha, zato vedno opravi dolžnosti, katere si rekel, da jih boš. Če se k nečemu zavežeš, potem naredi plan in mu sledi. Najlažje tako, da zapišeš. Kadarkoli je potrebno nekaj narediti, se naj znajde na listu. Jaz uporabljam post listke, ki mi omogočajo zapisovanje aktivnosti po alinejah. Takšen način pa sem izbral zato, ker mi omogoča, da zapišem aktivnosti več stvari s katerimi se ukvarjam, ločeno. Vsako aktivnost obdelam na posameznem listku in tako preprosto menjavam med zadovoljevanjem potreb, glede na to kdaj je kaj na vrsti. 

Naj nič ne ostane v zraku, zapiši na listek in naj stvari na listku ne ostanejo ne narejene, ampak izpolnjene.

Za organizirano življenje je potrebno postaviti rutino, da ga vzdržujemo. Sam porabim nedeljski popoldan za organizacijo prihajajočega tedna. Dnevno se skušam držati postavljenega urnika in redno ovrednotim rezultate. Še bolj pomembno kot strukturiranje urnika za delo pa je pomembno pustiti dovolj časa za družino in prijatelje. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da se za ta čas ne nastavlja alarmov za klice, sporočila ali druženja, ampak gre za to, da ne pozabimo na najdražje in da kljub napornemu urniku ostanejo prioriteta. Enostavno ni možno planirati vsak trenutek življenja in zato je potrebno v urniku pustiti dovolj maneverskega prostora, da ostane fleksibilen, tudi za prosti čas, kar me je naučila izgorelost.

Iz tega zornega kota se je potrebno naučiti reči ne in sprejeti stvari, katerim se lahko posvetimo sto procentno, za popolno organizacijo, pa naj na koncu izpostavim elektronski nabiralnik, ki ga redno praznimo, kar pomeni dvoje. Na eni strani, da redno in ažurno rešimo vsa sporočila, na drugi pa ustvarimo pregled in občutek za planiranje.

Ne vem koliko je iz celotnega besedila razvidno, ampak iz vsega skupaj izhaja en vzorec po katerem se vse odvija.

Tako kot počnemo eno stvar, tako počnemo vse ostale.

Se na omari nabira prah, potem se verjetno tudi pod posteljo, je delovna miza neurejena, potem je tudi kuhinja in obratno, z bolj urejenim delovnim okoljem, postane bolj urejeno stanovanje. Enostavno.