ALI JE POLITIKA DOSEGLA DNO?

prejmi naslednjo objavo v nabiralnik

V predvolilnem času smo vajeni spotikanj, obtoževanj in samohvale v nagovarjanju volilcev, vsekakor pa ne burleske, ki se dogaja v karavani letošnjih predvolilnih aktivnosti, katere so prej v sramoto, kot v vrlino slovenske politike.

Sicer je res, da dosedanja soočenja v iskanju politične korektnosti niso ponudila soočenj v svojem pravem pomenu besede. Ne temljijo na  predstavitvi stališč in tehtanju argumentov različnih političnih opcij, ampak potekajo bolj v enostranski predstavitvi posamezne politične opcije in praznem ponavljanju izpetih lajnov, za kar so odgovorni mediji, ki tovrstna soočenja vodijo in to predvsem nacionalni. Upam da bo v prihodnje politična karavana zavila bolj v to smer, bolj v soočanje stališč in tehtanje argumentov, kot pa nadaljevala v suhoparnem izkoriščanju medijskega prostora, ki je določen vsaki opciji za izpolnjevanje politične korektnosti.

Čeprav mediji odigrajo svojo vlogo in nosijo del odgovornosti, pa tako nizka raven slovenske politike ni posledica medijskega prostora, ampak pri tem odigrajo ključno vlogo akterji sami, ki bolj spominjajo na peskovnik, kot parlament.

Za začetek začnimo tam, kjer se začne in konča večina slovenske politike, pri Janezu Janši. Ne vem komu je prišlo na misel, da se gre politično kampanijo s preimenovanjem v ime političnega nasprotnika. Mogoče se to zdi dobra ideja, ob pivo, zvečer v neki beznici, pa še to ne ob prvem, ker v resnici je to absolutno bedasta poteza in absurdno slaba zamisel. Tovrstno kampanijo se gre Levica v Grosupljem in ne vem točno kaj želijo z njo povedat, pa verjetno mi tudi ni potrebno, ker po moje ne vedo niti sami.

Seveda je lansiranje takšnega marketinga, ki sploh ni dosegel željenega učinka, sprovociralo desno stran v odgovor, ki je v svojem peskovniku takoj izoblikovala potičko v odgovor. Na Twitterju so se izoblikovali lažni profili levih predstavnikov od katerih še najbolj izstopa kaoLukaMesec. 

Vse skupaj spominja na igrišče v katerem si podajata žogo vratarja leve in desne strani, skratka skrajno neokusno za gledalca oz. ti. volilca, ampak s tem se absurd predvolilne tekme šele začne. 

Če kaj potem bi od naših zakonodajalcev pričakovali poznavanje le teh. Ne vem če se kdo spomni tistega otroka, ki si je namišljeval pravila igre. Verjetno se je v vsaki družbi pojavil kakšen, ampak da potem sam teh pravil ni upoštevall je pa redkeje. Verjetno si jih potem ni zmišljeval nikoli več, kaj šele vodil, ampak naši politike počnejo ravno to. Za igranje na političnem parketu so si določili pravilo spolnih kvot, kjer noben spol ne sme biti zastopan v manj kot 35% procentih in kaj naredijo?

Desni prijavijo kandidatne liste s premalo ženskimi predstavnicami, kot je to storila Združena Desnica in levi prijavijo kandidatne liste s premalo moškimi predstavniki, kot je to storila Združena levica skupaj s Sloga. Še lahko gre globje od neupoštevanja zakonskih pravil?

Seveda gre, vse tja do neupoštevanja zakonov skupaj z moralo. tako kot so to naredili Socialni demokrati in Andrej Čuš z zelenimi. Oboji so na kandidatni listi predlagali isto kandidatko. Ja, kandidatka, ki se ji verjetno tako mudi do korita, da je poskusila kar nadveh listah hkrati, čemu še najbolj potrjuje odziv kandidatke same. Ob ugotovitvi nepravilnosti je namreč pojasnila, da ni vedela kaj podpisuje. Edina res pomembna stvar politika je tisto kar podpiše in ona ne ve kaj podpisuje, ampak moralno sporne kandidature se s tem ne končajo. Na listah so se pojavili tudi kandidati, ki sploh ne živijo več.

Tako imamo volitve z Janezom Janšo, in Janezom Janšo, ki to ni, čeprav je. 

Levico in s Slogo povezano Združeno levico.

Tiste, ki v politiki ne želijo žensk in tiste, ki ne želijo moških,

pa kandidate, ki že sedaj ne vedo kaj podpisujejo in 

tudi tiste, ki jim ni treba več gledati tega cirkusa.

Tako je politika postala vse tisto kar naj ne bi, resničnosti šov, namesto gonilna sila v zagotavljanju stabilnosti in napredka. 

Ali je to dovolj tehten razlog, da ne gremo na volišče?

TAKO SE NE DELA

prejmi obvestilo ob naslednji objavi

V tem blogu bom prišel do bistva tega kaj me je sploh napeljalo do analitike spletne scene iz podelitve Žarometa. Ne vem če me kaj moti bolj, kot to da nekdo izkorišča svojo pozicijo za diskreditacijo drugega. Nič nimam proti, če nekdo dela napake, napake so sestavni del dela in vsi jih počnemo. Zastopamo napačna stališča, uporabimo napačne pristope, nastopamo ostro in nas zanese v napačno smer. Vse to lahko toleriram, ker je sestavni del dela, nikakor pa ne izkoriščanje lastne pozicije za nadvlado nad nekom drugim, vsekakor ne tako kot je to naredil Denis Avdič.

Takšen pristop se mi ne zdi sprejemljiv nikjer, ne bi ga toleriral na podcastu, ki omogoča več maneverskega prostora osebnih stališč, vsekakor pa je popolnoma neprimeren za entiteto kot je RADIO 1. S takšnim pristopom je po mojem mnenju Denis Avdič prestopil vse meje moderiranja na radiju in bi pričakoval konkretno sankcioniranje njegovega početja, tako javnosti, kot stroke.

Ob tem se spomnim na primer z Zlatkom Zahovičem, ki je na neprimeren način komuniciral z novinarjem. Brez pomisleka, izjava neprimerna, ampak takrat se je oglasila celotna novinarska srenja, ki je zahtevala njegov suspenz, debatirala o neprimernosti in ogrožanju novinarske varnosti in svobode. 

Ali je to tista svoboda izražanja?

Ne in ne sme biti.

Če sem lahko v prejšnjih objavah ob debatiranju o dogajanju vključeval sprožilce, ki prožijo publiciteto, jih tukaj ne morem, ker jih ni. Gre samo za izrabljanje svoje moči in izkoriščanje lastne pozicije. Najbolj žalostno od vsega je, da je njegova publiciteta v veliki meri odvisna od Denise Dame in da bi jaz brez njega o njej vedel 80% manj, torej nič. Ciril Komotar se je na izbruh Denise Dame odzval s tem da razmišlja na tretjo žogo in ne prvo. Uporabna misel, ampak ne za tistega, ki se vključuje v napad brez žoge. V tem kontekstu sta ostala samo dvakrat Denis, en nižje od drugega. 

Prepričan sem, da je s takšnim pristopom Denis Avdič naredil več škode svobodi novinarskega izražanja, kot Zlatko Zahovič s svojo izjavo, več, kot vmešavanje centrov moči v novinarsko delo in takšnega početja ne bi smeli tolerirat, predvsem ne novinarji.

Na tej povezavi si lahko preberete celotno dogajanje okoli Žarometa, skozi analitiko Denise Dame in Komotar Minute.

KOMOTAR MINUTA

prejmi obvestilo ob naslednji objavi

Ne glede na to kdo je iz dogajanja po škandalu okoli Žarometa pridobil največ je edini zmagovalec Ciril Komotar in njegova Komotar Minuta. 

Sam nisem prevelik entuzijast okoli avtomobilov, vem da mi je všeč Volvo, ampak v zadnjem času sem o avtomobilih izvedel kar nekaj stvari in to me je naučil Ciril na svojem YouTube kanalu Komotar Minuta. Ne glede na vse, pa ta zapis ni namenjen mojemu poznavanju avtomobilov, ampak analitiki spletne scene v Sloveniji in zato prilagam preglednico v številkah.

Statistika potrjuje, da je Denise Dame resen igralec na sceni video izražanja v Sloveniji, kar sem povedal že v prejšnjem blogu. Zakaj ni zmagala v kategoriji?

Tovrstno izražanje preko spletnih kanalov je sodoben pojav, ki se s tujko imenuje “influencer”. Posameznik, ki ima skozi svojo publiko moč avtoritete in kredibilnost znotraj neke niše. Po mojem mnenju je to ključen dejavnik za zmago Komotar Minute v kategoriji. Čeprav Denise pretepa Cirila s številkami in dobesedno požre sceno je problem predvsem v vplivu, ki ga “influencer” posreduje publiki. Denise Dame ima izrazito negativen ugled, ki ga še dodatno stimulira, kot sem izpostavil prejšnjič.

Na drugi strani ima Komotar Minuta spodobno statistiko. Konkretno število videoposnetkov, solidno število sledilcev in neprimerno višji ugled. Ciril v svojem izražanju ogromno opozarja, izobražuje in skozi to ustvarja pozitiven vpliv, zato je po mojem mnenju nesporni zmagovalec. Prav je, da ne zmaguje statistika, ampak vsebina, ker to je smisel “infulencerjev”.

Tudi analitika sprožilcev je precej bolj prijazna, pa si jih poglejmo.

Prvi dejavnik priljubljenosti Komotar Minute je verjetno nekoliko spregledan, ampak po mojem mnenju ključen. V teh videoposnetkih se nenehno nekaj dogaja. Nenehno se stvari premikajo, skačejo in se dogaja neka dejavnost, ki gledalca drži v pozornosti in ga privlači. Po mojem mnenju je to gonilna sila kanala in nič ne kaže, da bi izgubljala naboj. Vsekakor je to posebnost Komotar Minute v Sloveniji in eden ključnih dejavnikov za priljubljenost kanala tudi v prihodnosti. Dogajanje v videoposnetkih se mi zdi najbolj spregledana sestavina ustvarjalcev, tako doma, kot na tuji sceni. Večina izhaja iz preveč statičnega okolja, čeprav prav dogajanje tihi podpornik vsebine.

Naslednji detonator uspeha je nedvomno avtorjev pristop. Vedno pozitiven, nasmejan, širi pozitiven naboj in to je tista ključna razlika med Komotar Minuta in Denise Dame. Dodana vrednost, ki jo deli Ciril je neprimerno višja od tiste, ki jo deli Denise. To je tudi tisti pristop, ki je meni bližje in gradi dolgoročni ugled, nekaj, s čim mislim, da bo imela Denise v prihodnosti težave, če se bo hotela dolgoročno uveljavit na sceni. 

Sam sem mnenja, da je potrebno ugled graditi skozi pozitiven vpliv na okolje, kar pa se ne zgodi čez noč. Tako in tako se pojavi ogromno nergačev, tistih, ki psujejo na naše delo. Zna jih biti celo več, kot tistih, ki nas podpirajo in ne vidim razloga, da bi jih še dodatno stimulirali. Iz tega vidika ima Komotar Minuta neprimerno prednost pred Denise Dame in zato menim, da je vsekakor zmagovalec kategorije.

Škoda se mi zdi, da se z nekim postranskim dogajanjem zasenči dobro delo, ki ga predstavlja Komotar Minuta in verjetno je to tudi razlog, da sem se spravil k pregledu podelitve Žarometa za spletno zvezdo. Enostavno ne morem mimo tega, da se je s takšnim dogajanjem odvzel del zmage Komotar Minuti in zato je na spodnji povezavi dostop do vsebin, ki niso zanimive samo avtomobilskim navdušencem, ampak znajo pritegnit precej širšo publiko:

KOMOTAR MINUTA

S tem zaključujem analitiko dogajanja okoli Žarometa za spletno zvezdo. Skozi te objave sem nekoliko približal uvid v vpeljevanje škandalov na sceni in pregledal dejavnike, ki vplivajo na publiciteto slovenskih youtuberjev, predvsem pa sem pomiril svoje neodobravanje s pristopom, ki ga je izpeljal Denis Avdič. Naslednjič povem nekaj več o tem, tukaj pa prilagam obrazec, kjer mi lahko pustiš mail, da te obvestim o nadaljevanju.

naslednja objava>

DENISE DAME

prejmi obvestilo ob naslednji objavi

Danes bom nadaljeval z analitiko, ki so jo spodbudili letošnji Žarometi. Zaznamoval jih je predvsem škandal ob podelitvi nagrade iz nove kategorije, ki je vezana na spletne medije in ustavil se bom pri glavni akterki Denise Dame.

                                                        Vir: Youtube-Denise Dame 

Denise Dame je prava slovenska Youtube senzacija o čemer govorijo številke. V dobre pol leta je objavila 33 videoposnetkov in z njimi pridobila nekaj več kot 17.000 sledilcev. Ti podatki pomenijo, da jo je z vsakim objavljenim posnetkom pričelo spremljati čez 500 novih spremljevalcev. Vsekakor impresivni podatki, predvsem ko govorimo o slovenskem prostoru. Za primerjavo o čem govorim naj navedem primerjavo z oddajo, ki se predvaja na televiziji in ima svoj kanal na Youtube. 

Oddaja Ta teden z Juretom Godlerjem, ki se tedensko vrti na televiziji ima na Youtubu objavljenih skoraj 450 videoposnetkov in nekaj manj kot 10.000 sledilcev, statistično torej nekaj več kot 20 novih spremljevalcev na posnetek.

Sedaj smo videli da Denise Dame ni mačji kašelj, nek nesrečni izpljunek na sceno, ampak so za njo konkretne številke, kakorkoli, v teh sestavkih se nimam namena toliko posvečati statistiki, ampak je moja želja bolj predstavit sprožilce.

Denise Dame je svoj izstrelek na sceno začela kar s prvim video posnetkom v katerem razkazuje svojo Gucci opremo, ob njej navaja cene in se osredotoča na napihovanje svoje vsebine skozi pozicijo omenjene znamke. Takšen posnetek lahko producira samo en odziv- neodobravanje. Zgražanje, zaničevanje, žaljivke in podobno. Čustveni sprožilci, ki so popolnoma logični, če ne pričakovani, za takšno vsebino. Okolje se sicer odziva negativno, ampak tako množično, da pravzaprav avtor dosega tisto kar želi in to je publiciteta. 

Včasih se mi zdi, da ima neka plavolasa kokoš več resnice v sebi, kot je dostavi Miha Šalehar ob torkih zvečer na Val202. Glede na to da nenehno izpostavlja svoj luksuz skozi mizernost, ki jo potrjujejo praktično vsi odzivi na njo, potem res postavlja ogledalo v družbo. Ogledalo iz odzivov, ki so pokazatelj premočnih sprožilcev, da bi lahko ignorirali. Preprosto se je potrebno odzvat, pa četudi v skrajno negativnem izhodišču. Glede vsega skupaj ima največ Denise Dame, ki tako ali drugače priliva bencin na ogenj in to uspešno.

Sedaj smo videli, da za publiciteto Denise Dame stojijo močni sprožilci, ki ustvarjajo ogromno publiciteto, ampak v negativnem smislu. Ne vem če se punca tega zaveda, ampak na neki točki bo potrebno javno podobo obrnit v pozitivno, ker edino takšna omogoča dolgoročno delovanje na trgu. V smer katero pluje Denise Dame se mi zdi to vedno težje oz. se mi zdi težko že v osnovi. Sam delujem v smeri da je dober ugled izredno težko doseči. Zanj je potrebno ogromno dokazovanja in časa, izgubiš pa ga lahko v trenutku. Skozi to analitiko pa se kaže, da gre tukaj za potrebo po inverzni izpeljavi, iz izredno negativnega stanja pridobit v trenutku dober ugled. Mislim da na tej točki ne vem točno v katero smer je potrebno kanalizirat promet, da je izhod pozitivna podoba in vsekakor se v tem smislu ne da garantirat kakršnegakoli rezultata. V spodnji rezultanti je izkupiček popolni polom, zgornja pa ostaja nedorečena. Mamljiv izziv, vsekakor vreden pozornosti, ampak brez garantiranih rezultatov in čisti poker, vsaj zame.

Kakorkoli, punca je pokazala, da je pametnejša od odzivov nanjo, vsekakor pa od komentarjev pod njenimi posnetki. Glede na slovensko sceno se ne bi čudil, če nas bo čez nekaj let zastopala na Evroviziji, ampak prej bo morala uspešno obrnit trend svoje podobe. Če ji uspe se bomo od nje lahko ogromno naučili predvsem o sprožilcih. 

Naslednjič nadaljujem z analitiko zmagovalca in ker se vsebina običajno navezuje tukaj prilagam obrazec, kjer mi lahko pustiš mail, da te obvestim o nadaljevanju.

naslednja objava>

RUMENO

prejmi obvestilo ob naslednji objavi

Sicer svojega časa običajno ne posvečam estradi, ker je moje mnenje o njej podobno kot o stroju za sladko peno. Najdeš ga na vsakem vogalu, vsak mu nameni trenutek pozornosti, nihče pa zares ne ve v čem je pravazaprav fora, tudi če smukaš tisto roza peno dol iz palčke, ne. Približno tako dojemam estrado in zato se mi zdi predvsem škoda časa zanjo, ampak tokrat je bil sprožilec očitno premočan, da bi vse skupaj zletelo mimo mene. 
Pišem o letošnji podelitvi Žarometov, ki jih je zaznamoval izpad Denise Dame ob podelitvi naj spletne zvezde leta, ter kasnejša saga okoli tega z Denisem Avdičem na Radio1, pri čemer vse skupaj spominja na želodčno vsebino, ki zapusti telo pri napačnih vratih. 

                                                       komotar minuta

Kakorkoli, dajmo se odlepit od ohole vsebine in skušajmo narediti vse skupaj znosno, vsaj iz analitičnega zornega kota. 
Začnimo na začetku, pri podelitvi sami. Žaromet, nekaj za kaj sem slišal prvič, čeprav so baje prvič potekali stran od oči množic, kar zadeva mene, bi lahko bili tudi sploh prvič. 
Glede na to, da sem že na začetku povedal o tem koliko sem si blizu z estrado sicer nimam nobene kredibilnosti da sodim o priljubljenosti prireditve, ampak ciljam nekam drugam, na sprožilce. Apeliram na to, da dopustim možnost oz. da predebatiram vso dogajanje iz vidika, da je bil ves pomp zrežiran. Govorimo o prireditvi, ki podeljuje priznanja medijskim dosežkom in kot taka potrebuje publiciteto, znotraj nje pa o novi kategoriji, ki predstavlja spletne osebnosti. Kategorija za ketero je verjetno širši nabor publike še posebaj dobrodošel. 
Če pogledamo iz širšega zornega kota potem medijski prostor sestavljajo konvencionalni medij v obliki televizije, radia in tiskovin, ki so razvili medsebojne korelacije in sinhronizirano delovanje. Drugi segment predstavlja splet, ki prav tako dostavlja video, zvočne in pisane vsebine, ampak gre za sodobni pojav, ki omogoča ustvarjanje vsebine komurkoli, kjerkoli in na drugi strani dostop do česarkoli, kadarkoli. Skratka, segment, ki je znotraj sebe razvil konvencionalne pristope na bolj liberaren način. 
Prihodnost napoveduje prevzem medijskega prostora spletu, ampak trenutno sedimo na dveh stolih. 
Na eni strani konvencionalni mediji, ki pretakajo vsebine znotraj svoje baze uporabnikov in na drugi strani spletni mediji, ki spet pretakajo neke vsebine znotraj lastne baze uporabnikov. 
Glede na podobnost vsebine, kot sem jo opisal v prejšnjem odstavku, tako govorimo o dveh bazah uporabnikov na dveh različih kanalih, ki pravzaprav spremlja isto vsebino, ampak medsebojno ne nujno povezano. 
Z režiranjem takšnih škandalov zato spodbudimo pretočnost uporabnikov. Prvo znotraj kanalov na določeni platformi. Recimo pri dotičnem primeru sledilci Denise Dame spoznajo KomotarMinuto in obratno, ter tako naprej do pretakanja glavnih medijev in mešanje konvencionalno-spletno. 
Škoda, da tega bloga ne berejo kreatorji znotraj “mainstream” medijev, glede na to, da imajo v enem odstavku opisan recept za naslednji milijon evrov ali pa vsaj kupovanje časa za dihanje na škrge, kar jih v prihodnosti nedvomno čaka. Apeliram na to, da bo prvzel pobudo splet. 
Verjetno se sedaj več ne zdi toliko nora ideja o tem, da se z režiranim škandalom doda nekaj medijskega vrešča s katerim se gradi publiciteta na vseh nivojih, ali pač? 
Kakorkoli, akterji pravijo, da nikakor ni nič zrežirano in mislim, da nihče nima razloga, da jim ne verjame. Če rečejo, da ni potem ni in lahko se posvetimo nadaljni analitiki dane situacije. 
Kdo je zmagovalec, kdo je pobral največ in kdo najmanj? 
V naslednjih objavah se bom posvetil analitiki Denise Dame, pa Denisa Avdiča in zmagovalca Cirila Komotarja, zato, če želiš izvedeti kaj in kako, predlagam da ostaneš na liniji. Tukaj prilagam obrazec na katerem mi lahko pustiš mail, da te obvestim o nadaljevanju.

naslednja  objava>

TEORIJE ZAROTE, KI SO POSTALE RESNICA

Danes je petek 13. in še vedno ne vem točno za kakšen dan velja. Vem, da smo ga kot srednješolci napihovali z grozo in običajno so se na ta večer na televiziji vrtele grozljivke, zabave pa so bile grozi primerno tematsko obarvane. Potem nekje vmes sem zasledil, da je petek 13. v bistvu srečen dan in sedaj ne vem točno kaj je? Ali je srečen ali nesrečen dan, ta petek 13. Kakorkoli, verjetno je dan, kot ostalih tristošestdeset in še nekaj, da se prikotalimo okoli Sonca, ampak če se že ustavljamo pri njem, mu dajmo nekaj smisla.

Kot sem povedal, trenutno ne vem ali petek 13. velja za dober ali slab dan. Upam, da ga ulovim nekje vmes, ko naštejem nekaj teorij zarot, ki so se izkazale za resnične. 

Teorije zarote veljajo za neuradno interpretacijo realnosti in predstavljajo črn scenarij, precej bolj črn od uradne razlage, ampak ne glede na vse, je boljša resnica, kakršnakoli že pač je.

Gulf of Tonkin

Zaliv na obalah severno od Vietnama je postal središče dogajanja leta1964 z incidentom med Vietnamsko in Ameriško vojsko. Prišlo je do odkritega spopada med Vietnamskimi bojnimi ladjami, ter Ameriškimi rušilci. S tem incidentom so ZDA stopile v Vietnamsko vojno. Teorija zrote pravi, da do incidenta nikoli ni prišlo in na koncu se je izkazala za resnično. ZDA so stopile v vojno z incidentom, ki se nikoli ni zgodil in z dokazi, ki so temeljili na lažnih radarskih slikah in bojnem spopadu na praznem morju. Vojna, ki je za seboj pustila čez tri milijone žrtev in več kot dva milijona ranjenih in velja za največji poraz ZDA se je začela z lažjo zaradi ambicije sodelovanja v njej. Mogoče je takšen povod za vojno dobro imeti v mislih ob današnjih vojaških posredovanjih v svetu.

OPERACIJA MOCKINGBIRD

Manipulacija z mediji, prirejanje informacij in vplivanje na javno mnenje je stara zgodba, aktualna tudi danes. V zadnjem obdobju se precej govori o terminu fake news, lažne novice in prav o tem govori operacija oponašalec v kateri se je CIA vpletla v medijski prostor, pravzaprav v njegov vrh. Na svoj plačilni seznam je dala vodilne novinarje z namenom fabriciranja novic po naročilu in kreiranju javnega mnenja, torej z namenom manipuliranja. Po razkritju programa se ta ni nikoli uradno zaključil.

MK-ULTRA

Večina teorij zarot se poigrava s tajnim nadzorom nad množicami. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je v resnici s tem poigravala CIA, ki je na prostovoljcih, notranjih sodelavcih, pa tudi na popolnoma naključnih tarčah izvajala teste v smeri nadzor uma. Projekt se je izvajal z uporabo različnih drog, predvsem LSD, na katere so sodelujoči, prostovoljno ali ne, kazali različne učinke. Nekateri so v eksperimentu črpali inspiracijo, drugi so iz njega potegnili strah pred kakršnokoli ponovno izpostavitvijo testiranju, v bistvu pa nihče od njih ni zapustil testiranja, ker je odšel s trajnimi posledicmi.

To je bilo nekaj teorij zarot, ki so se izkazale za resnične. Na svetu jih je še mnogo, nekatere se bodo izkazale za resnične, spet druge bodo ostale nebuloze za vedno. Mogoče spet kakšno odkrijem naslednji petek 13.

KDO UPORABLJA MOJE PODATKE NA FACEBOOKU?

Nedavno je skozi medije švignila novica o zlorabi osebnih podatkov, ki jih je Cambridge Analytica pridobila na Facebooku. Nekaj kar vsi vemo da obstaja in čeprav nam ni popolnoma jasno kako deluje ali pa ravno zaradi tega, si pred tem zatiskamo oči.

Facebook je največje socialno omrežje na svetu, ki ga uporablja skoraj tretjina svetovnega prebivalstva, kar pomeni, da se na njem generirajo ogromne količine podatkov. Podatki, ki jih lahko vidimo, kot uporabnik, ki ga predstavlja neko gradivo o tem kam gremo in kaj jemo se zdi popolnoma brez vrednosti, ampak naša aktivnost na socialnih omrežjih predstavlja neprecenljiv vir naših navad, kot je že recimo samo informacija o tem kdaj smo najbolj aktivni na Facebooku. Ko pridobimo takšno informacijo vemo kdaj moramo prikazovati oglas oziroma kdaj je tam zanj največ ljudi, da uporabim dokaj nedolžen primer.

V tej objavi se ne želim na široko razpisati o socialnih omrežjih, ampak opisati praktični pristop do tega kako onemogočimo zunanjim aplikacijam uporabo naših podatkov iz Facebooka. Kljub temu pa naj omenim, da je zbiranje vaših podatkov opredeljeno s pogoji uporabe in na kratko pomeni, da Facebook prosto zbira, hrani in uporablja vaše podatke in podatke vseh ostalih uporabnikov, ter da nas pozna verjetno boljše, kot poznamo sami sebe.

S tem nikakor ne želim vzbujati paranoje, ker še vedno mislim, da so lahko socialna omrežja v sodobnem svetu uporabna, ampak potrebno bo spremeniti miselnost. Preiti iz tega da so predstavnik množične potrošnje v to da so predstavnik sodobnega orodja za kar pa je prvo potrebno poznavanje platforme.

Verjetno vsi poznamo kakšne kvize, ki se pojavljajo sem in tja na Facebooku ali pa igre, ki se mi zdi da so v zadnjem času vse manj popularne, v nekem obdobju pa so bile precej. Vse to so zunanje aplikacije, aplikacije razvite neodvisno od Facebooka, ki pa kljub temu dostopajo do naših podatkov. Seveda jim to s privolitvijo dovolimo, ampak verjetno ne iz želje po tem, da še nekdo več zbira, hrani in uporablja informacije o naših navadah. Tovrstne aplikacije lahko uporabljajo naslednje podatke:

Javni profil: slika, starost, rojstni dan, spol in ostale javne podatke (ti podatki so vedno zahtevani iz strani aplikacije)

Lista prijateljev: lahko zahtevajo dostop do liste prijateljev (Facebook naj bi to onemogočil z aprilom 2015)

Razmerja: vključno z družinskimi člani

Statusi, slike, video: vse kar je bilo objavljeno na časovnici

Delo, Izobrazba

Dogodki

Interesi: hobiji, aktivnosti, všečkane strani

Skupine: tiste s članstvom in tiste, ki jih ustvariš

in še...in še...

Tovrstne aplikacije uporabimo ali pa tudi ne in je prijava zgolj nesrečen odziv na priprošnjo prijatelja, če se spomnite manije FarmVille, kakorkoli, dejstvo je da prej ali kasneje te aplikacije ostanejo od boga pozabljene. 

V bistvu ne od boga, ampak od nas, Veliki brat pa si jih še kako zapomni, zato je na spodnjih slikah prikazano kako dostopati in odstraniti aplikacije, ki jih ne uporabljamo, one pa kljub temu dostopajo do naših podatkov.

V meniju izberemo Nastavitve:

Izberemo zavihek Aplikacije in spletna mesta:

          med aktivnimi označimo aplikacije, ki jih želimo odstranit 

                        (kljukica) in potrdimo s klikom na Odstrani.

Verjetno boste presenečeni koliko nesnage se je nabralo tukaj in vsaka aplikacija na seznamu ima dovoljen dostop do vaših podatkov. Ali veste za vsako na svojem seznamu od kje se je vzela?

Odstranjene aplikacije več nimajo dostopa do naših podatkov: